København
København ali Kopenhagen (zastarelo slovensko Kodanj) je glavno mesto Danske in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija (Sjælland). Je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je največje oziroma ob Stockholmu eno od dveh največjih mest v Skandinaviji. Imenujejo ga tudi 'severni Pariz'.
København | ||
|---|---|---|
| København | ||
 | ||
| ||
  København Geografska lega Københavna na Danskem | ||
| Koordinati: 55°40′34″N 12°34′06″E / 55.67611°N 12.56833°EKoordinati: 55°40′34″N 12°34′06″E / 55.67611°N 12.56833°E | ||
| Država |  Danska | |
| Regija | Hovedstaden | |
| Občina | København | |
| Ustanovitev | okoli 800 n. št. (kot ribiška vasica), leta 1167 je Absalon zgradil utrdbo | |
| Upravljanje | ||
| • župan | Ritt Bjerregaard | |
| Površina | ||
| • Mesto | 88,25 km2 | |
| • Metropolitansko obm. | 3.030 km2 | |
| Prebivalstvo | ||
| • Mesto | 557.920 | |
| • Gostota | 6.300 preb./km2 | |
| • Urbano | 1.213.822 | |
| • Metropolitansko obm. | 1.947.944 | |
| • Metropolitanska gostota | 643 preb./km2 | |
| • Narodnostni sestav[3] | 77,8% Danci 22,2% ostalo | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) | |
| Spletna stran | [www.kk.dk www.kk.dk] | |
Mestna občina pokriva 91,3 km² (od tega je 88 km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev, urbana regija Storkøbenhavn ima 1,3 milijona, metropolitansko območje pa okoli 2 milijona prebivalcev.
Ime mestaUredi
Ime mesta izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn (srednjeveško starodansko Køpmannæhafn, latinsko hafnia), kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih – Portus Mercatorum. Na Slovenskem se je v zgodovini razvilo tudi poimenovanje Kodanj, ki izhaja iz češkega poimenovanja Kodan.[4]
ZgodovinaUredi
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes København, obstajala ribiška vas z imenom Havn, kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj Valdemar I. (1131–1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po Øresundu.
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku Slotsholmen, da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka Københavna. Naselje je hitro raslo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomembno trgovsko središče. Leta 1254, ko je Kopenhagnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. Hanzeatska zveza, ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu Christiansborg.
Kraljica Margareta I. Danska (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem Håkanom VI. Magnussonom (1343–1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila Kalmarsko unijo.
København je postal glavno mesto Danske leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil Kristijan I. Danski (1426-1481) leta 1449. Kristijan I. je bil tudi ustanovitelj prve danske univerze - Københavns Universitet. Danes ima mesto osem univerz.
Do časa vladavine Kristijana III. (1503-1559) je bila danska uradna vera rimskokatoliška. Leta 1536 pa je protestantska reformacija dosegla Dansko in evangeličanska cerkev je postala državna cerkev, kar je še danes.
Leto 1596 je zaznamovalo kronanje Kristijana IV. (1577-1648), poimenovanega 'arhitetski kralj'. V času njegove vladavine je bilo zgrajenih mnogo izmed københavnskih najlepših zgradb, kot so grad Rosenborg, stolp Rundetårn, deli gradu Christiansborg, borza Børsen ter mestnih predelov, kot sta Nyboder in Christianshavn. Leta 1611 je naznanil vojno s Švedsko, poimenovano kalmarska vojna. Vojna je trajala le do leta 1613 z zmago Danske, a zakoreninila je sovraštvo med državama, saj so med 1643 in 1658 potekali mnogi boji med Švedsko in Dansko, pri katerih je Danska izgubila mnogo ozemlja.
Leta 1711 je v mestu izbruhnila bubonska kuga, ki je terjala smrt skoraj ene tretjine prebivalstva. Leta 1728 in kasneje leta 1795 je mesto utrpelo dva uničujoča požara. Pri obnovitvi mesta so nizke lesene hiše zamenjale kamnite.
V letih 1801 in 1807 je britanska mornarica dvakrat napadla København. Za obe bombardiranji je bil povod vstop Danske v Ligo oborožene nevtralnosti skupaj z Rusijo, Švedsko in Francijo. Velika Britanija se je zaradi tega počutila ogroženo in odločila napasti København. Po prvem bombardiranju leta 1801 se je danski kralj Friderik VI. Danski (1768-1839) vdal, ampak po šestih letih so se Britanci spet vrnili, da bi preprečili nadzor Francozov nad dansko mornarico. Pri obeh bombardiranjih je bilo mesto hudo poškodovano.
9. aprila 1940 so Nemci okupirali mesto brez večjega udpora Dancev. Pod nemško okupacijo je ostalo do konca 2. svetovne vojne, ko so mesto osvobodile britanske enote pod poveljstvom maršala Bernarda Montgomeryja 4. maja 1945.
1. julija 2000 je bil uradno odprt most Øresund, ki povezuje København s švedskim mestom Malmö.
LegaUredi
Mesto leži na vzhodni obali otoka Zelandija, deloma pa tudi na otoku Amager. Na vzhodu København gleda proti Øresundu, ožini, ki ločuje Dansko od Švedske in povezuje Severno morje z Baltskim. Na švedski strani ožine ležita mesti Malmö in Landskrona. København je del regije Øresund, ki je sestavljena iz vzhodnega dela Zelandije ter Danske in zahodnega dela Skanije in Švedske.
Prebivalstvo in dejavnostiUredi
V urbani regiji, imenovani Storkøbenhavn, živi 1.211.000 ljudi. Mesto se preživlja s trgovino, turizmom in ostalimi storitvami. Industrija še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in biotehnologiji. V regiji je tudi nekaj tujih podjetij. Mestni svet je eden največjih zaposljevalcev na svetu. Sestavljen iz 55 članov, katere se voli na vsaka 4 leta.
Glasba, zabava in muzejiUredi
Poleti se dogaja Jazz festival, ki je vsakoletni popularni dogodek in je rezultat prepoznavne jazz scene, ki obstaja že mnogo let. Še posebej se je razvil, ko so v šestdesetih letih prišli v mesto živet ameriški glasbeniki, na primer: Ben Webster, Thad Jones, Richard Boone, Ernie Wilkins, Kenny Drew, Ed Thigpen, Bob Rockwell, Link Wray …
Za brezplačno zabavo je priporočljiv sprehod po Strøgetu, sploh med Nytorvom in Højbro Pladsom. Pozno popoldan in zvečer po Strøgetu nastopa improviziran cirkus s čarovniki, glasbeniki, žonglerji in ostalmi pouličnimi umetniki.
Tu so: številni muzeji (npr.: Narodni muzej, Muzej umetne obrti, Državni muzej umetnosti, umetnostna galerija Ny Carlsberg, Zoološki muzej), zabaviščni park Tivoli (odprt od leta 1843), palača Amalienborg (kraljeva rezidenca od 1794), grad Christiansborg (od 1918 sedež parlamenta), grad Rosenborg, mestna hiša (1892-1905), Marmornata cerkev (zgrajena 1794 po zgledu cerkve svetega Petra v Rimu).
ŠportUredi
København ima široko paleto športnih moštev. Dve glavni danski nogometni ekipi (Brøndby IF in FC København) sta osnovani v Københavnu in v njegovih predmestjih.
Ima 3 hokejska društva: Rødovre Mighty Bulls, Herlev Hornets and Nordsjælland Cobras. Moška in ženska ekipa odbojke igrata v najvišji ligi. Obe ekipi ima v lasti FC København, imajo isti logotip in ime. V danski prestolnici igrajo tudi rugby, z ekipami: CSR-Nanok, Copenhagen Scrum, Exiles, Froggies and Rugbyklubben Speed. København je tudi dom 40 let starega kriket kluba ter treh uglednih paintball ekip (Copenhagen Ducks, The Ugly Ducklings in Copenhagen Berserks).
HranaUredi
Na voljo je veliko restavracij in kioskov s sendviči (reče se jim ’smørrebrød'). København je znan po svojih hot-dog stojnicah, ki jih najdemo vsepovsod po mestu. Veliko je tudi pekarn in slaščičarn.
Mesto ponuja restavracije z desetimi Michelinovimi zvezdicami. Restavracija Noma je bila nedavno izglasovana za petnajsto najboljšo restavracijo na svetu. Priseljenci iz Srednjega vzhoda, Turčije in Azije so prinesli hitro prehrano kot sta kebab in falafel.
PrevoziUredi
Javni prevoz je sestavljen iz vlakov (imenujejo se S-vlaki), avtobusov in metroja. Vozovnice so prenosljive z ene vrste transporta na drugega (na primer z vlaka na avtobus). Mesto ima ogromno kolesarskih poti, mestna uprava pa organizira in promovira uporabo javnih koles.
Znamenitosti v mestuUredi
ViriUredi
- ↑ "Statistics Denmark: Copenhagen City/Urban Area (Københavns Kommune, Hovedstadsområdet), 2012 (tables: FOLK1, BEF44)" (v danščina). Statistics Denmark. Pridobljeno 17 August 2012.
- ↑ "OECD: Territorial Review Copenhagen, 2009, p. 34". Københavns Kommune. Pridobljeno 19 January 2012.[mrtva povezava]
- ↑ "Befolkningen efter herkomst og bydel 2012" (v danščina). Københavns Kommune. Pridobljeno 30 September 2012.[mrtva povezava]
- ↑ "Pozabljena slovenska imena tujih mest". Dnevnik. Pridobljeno 2023-01-17.