Vzhodna Evropa

Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine. Izraz ima široko paleto geopolitičnih, geografskih, etničnih, kulturnih in socioekonomskih konotacij. Veliko večino regije pokriva Rusija, ki je največja in najbolj naseljena država v Evropi, saj obsega približno 40 % površine celine in 15 % njenega celotnega prebivalstva.[1][2]

Digitalna upodobitev Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine

Vzhodna Evropa predstavlja pomemben del evropske kulture, katere glavne družbeno-kulturne značilnosti so slovanske in grške tradicije ter vpliv vzhodnega krščanstva, ki se je zgodovinsko razvilo v vzhodnem rimskem cesarstvu, v manjši meri pa tudi turški vpliv v času osmanske oblasti.[3][4] Druga opredelitev je nastala v času hladne vojne s komunističnimi državami vzhodnega bloka, ki so sestavljale Vzhodno Evropo.[4][1][5][6][7][3][8][9]

OpredelitveUredi

 
Tradicionalne kulturne meje Evrope: priporočilo Stalnega odbora za zemljepisna imena, Nemčija.[10]

V začetku 21. stoletja je obstajalo več opredelitev Vzhodne Evrope, vendar so pogosto premalo natančne in pogosto zastarele. O teh opredelitvah se razpravlja v različnih kulturah in med strokovnjaki, tudi med politologi,[11] saj ima izraz širok spekter geopolitičnih, geografskih, kulturnih in socioekonomskih konotacij. Opisan je bil tudi kot »nejasen« izraz, saj se sama ideja o Vzhodni Evropi nenehno na novo opredeljuje.[12] Zamisel o »Vzhodni Evropi« se je utrdila predvsem v času (francoskega) razsvetljenstva.[12] Obstaja »skoraj toliko definicij Vzhodne Evrope, kolikor je v njej učenjakov«.[13] S tem povezan dokument Združenih narodov dodaja, da je »vsaka ocena prostorskih identitet v resnici družbeni in kulturni konstrukt«.[14]

GeografskeUredi

 
Evropska regionalna skupina po podatkih CIA World Factbook
  Vzhodna Evropa je na sliki v glavnem enaka evropskemu delu nekdanje Sovjetske zveze
  Severna Evropa
  Zahodna Evropa
  Srednja Evropa
  Jugozahodna Evropa
  Južna Evropa
  Jugovzhodna Evropa

Medtem ko so vzhodne geografske meje Evrope dobro opredeljene, pa meja med Vzhodno in Zahodno Evropo ni geografska, temveč zgodovinska, verska in kulturna, zato jo je težje določiti.

Uralsko gorovje, reka Ural in Kavkaz so geografska meja vzhodnega roba Evrope. Npr. Kazahstan, ki leži večinoma v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa zahodno od reke Ural, si prav tako deli del Vzhodne Evrope.

Na zahodu pa se zgodovinske in kulturne meje »Vzhodne Evrope« nekoliko prekrivajo in, kar je najpomembneje, doživljajo zgodovinska nihanja, zato je natančna opredelitev zahodnih geografskih meja Vzhodne Evrope in geografske sredine Evrope nekoliko otežena.

Verske in kulturneUredi

 
Regije, ki jih Statistični oddelek Združenih narodov uporablja za namene statistične obdelave
  Vzhodna Evropa[15][9]
  Severna Evropa
  Južna Evropa
  Zahodna Evropa

V delih Vzhodne Evrope, ki so ostali vzhodnopravoslavni, je prevladoval bizantinski kulturni vpliv; po veliki shizmi med Vzhodom in Zahodom leta 1054 so pomembni deli Vzhodne Evrope v okviru Vzhodne pravoslavne cerkve, cerkvenoslovanščine in cirilice razvili kulturno enotnost in odpor proti katoliški (in pozneje tudi protestantski) Zahodni Evropi.[16][17][18][19]

Zahodno Evropo po tem stališču tvorijo države s prevladujočimi rimskokatoliškimi in protestantskimi cerkvami (vključno s srednjeevropskimi državami so to Hrvaška, Slovenija, Avstrija, Češka, Nemčija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Litva, Latvija in Estonija).

Velik del Vzhodne Evrope sestavljajo države s prevladujočimi pravoslavnimi cerkvami, kot so Armenija, Belorusija, Bolgarija, Ciper, Gruzija, Grčija, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija, Rusija, Srbija in Ukrajina.[20][21] Vzhodna pravoslavna cerkev je imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Vzhodne in Jugovzhodne Evrope.[22]

Shizma (razkol) je prekinitev skupnosti in teologije med današnjima vzhodno (pravoslavno) in zahodno (rimskokatoliško od 11. stoletja, od 16. stoletja pa tudi protestantsko) cerkvijo. Ta delitev je v Evropi prevladovala več stoletij, v nasprotju s precej kratkotrajno delitvijo v času hladne vojne, ki je trajala štiri desetletja.

Evropa je od velike shizme leta 1054 razdeljena na rimskokatoliško (in pozneje tudi protestantsko) cerkev na zahodu in vzhodno pravoslavno krščansko (pogosto napačno označeno kot »grško pravoslavno«) cerkev na vzhodu. Zaradi te verske razcepljenosti se vzhodne pravoslavne države pogosto povezujejo z Vzhodno Evropo. Vendar je takšno ločevanje pogosto problematično; Grčija je na primer pretežno pravoslavna, vendar je zelo redko vključena v Vzhodno Evropo iz različnih razlogov, med katerimi je najpomembnejši ta, da so na zgodovino Grčije večinoma bolj vplivale sredozemske kulture in stiki.[25]

Hladna vojna (1947–1991)Uredi

S padcem železne zavese se je v Evropi končala hladnovojna delitev na vzhod in zahod,[26] vendar mediji ta geopolitični pojem včasih še vedno uporabljajo za hitro sklicevanje.[27] Druga opredelitev se je uporabljala v 40 letih hladne vojne med letoma 1947 in 1989 in je bila bolj ali manj sinonim za izraza vzhodni blok in Varšavski pakt. Podobna opredelitev opredeljuje nekdanje komunistične evropske države zunaj Sovjetske zveze kot Vzhodno Evropo.[28]

Zgodovinarji in družboslovci na splošno menijo, da so takšne opredelitve zastarele.[29][13][30][31][32][33][34]

EuroVocUredi

 
Evropske podregije po podatkih EuroVoc
  Zahodna Evropa
  Južna Evropa
  Severna Evropa

EuroVoc, večjezični tezaver, ki ga vzdržuje Urad za publikacije Evropske unije, vsebuje gesla za »23 jezikov EU«,[35] v katerih so bolgarščina, hrvaščina, češčina, madžarščina, poljščina, romunščina, slovaščina in slovenščina ter jeziki držav kandidatk albanščina, makedonščina in srbščina uvrščeni med srednje- in vzhodnoevropske jezike.[36]

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 "The Balkans" Arhivirano 10 December 2017 na Wayback Machine., Global Perspectives: A Remote Sensing and World Issues Site. Wheeling Jesuit University/Center for Educational Technologies, 1999–2002.
  2. "Jordan Europa Regional". 4 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 April 2014.
  3. 3,0 3,1 "United Nations Statistics Division- Standard Country and Area Codes Classifications (M49)-Geographic Regions".
  4. 4,0 4,1 Ramet, Sabrina P. (1998). Eastern Europe: politics, culture, and society since 1939. Indiana University Press. str. 15. ISBN 978-0253212566. Pridobljeno dne 5 October 2011.
  5. ""Eastern Europe" Wrongly labelled". The Economist. 7 January 2010.
  6. "A New Journal for Central Europe". www.ce-review.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 October 2017. Pridobljeno dne 31 August 2009.
  7. Frank H. Aarebrot (14 May 2014). The handbook of political change in Eastern Europe. Edward Elgar Publishing. str. 1–. ISBN 978-1-78195-429-4.
  8. "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-04-03. Pridobljeno dne 2022-10-28.CS1 vzdrževanje: BOT: original-url status neznan (link). Eurovoc.europa.eu. Retrieved on 4 March 2015.
  9. 9,0 9,1 "Population Division, DESA, United Nations: World Population Ageing 1950-2050" (PDF). Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 2022-10-09.
  10. Jordan, Peter (2005). "Großgliederung Europas nach kulturräumlichen Kriterien" [The large-scale division of Europe according to cultural-spatial criteria]. Europa Regional. Leipzig: Leibniz-Institut für Länderkunde (IfL). 13 (4): 162–173. Pridobljeno dne 21 January 2019 – via Ständiger Ausschuss für geographische Namen (StAGN).
  11. Drake, Miriam A. (2005) Encyclopedia of Library and Information Science, CRC Press
  12. 12,0 12,1 Grob, Thomas (February 2015). "The concept of "Eastern Europe" in past and present". UNI NOVA. University of Basel.
  13. 13,0 13,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani TheBalkans2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  14. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani JordanEuropaRegional2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  15. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani UN ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  16. Magocsi 2002, chapter 11.
  17. Kasper von Greyerz (2007). Religion and Culture in Early Modern Europe. Oxford University Press. str. 38–. ISBN 978-0-19-804384-3.
  18. Jean W Sedlar (1994). East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500. University of Washington Press. str. 161–. ISBN 0-295-97291-2.
  19. Dumitran, Adriana (2010). "Uspořádání Evropy – duch kulturní jednoty na prahu vzniku novověké Evropy" [The shape of Europe. The spirit of unity through culture in the eve of Modern Europe] (češčina). Czech Republic: Bibliography of the History of the Czech Lands, The Institute of History, Academy of Sciences of the Czech Republic.
  20. "Religious Belief and National Belonging in Central and Eastern Europe". Pew Research Center. May 10, 2017.
  21. "The History of Georgian Orthodox Church". www.atlantaserbs.com.
  22. Ware 1993, str. 8.
  23. "Atlas of the Historical Geography of the Holy Land". Rbedrosian.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2013. Pridobljeno dne 23 February 2013.
  24. "home.comcast.net". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne February 13, 2013. Pridobljeno dne 23 February 2013.
  25. Peter John, Local Governance in Western Europe, University of Manchester, 2001, ISBN 9780761956372
  26. V. Martynov, The End of East-West Division But Not the End of History, UN Chronicle, 2000 (available online)
  27. "Migrant workers: What we know". BBC News. 21 August 2007.
  28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EasternEuropeHandbook2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  29. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani economist.com2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  30. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CEreview2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  31. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Aarebrot20142 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  32. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EuroVoc2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  33. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani UN3 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  34. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani un.org2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  35. "EuroVoc". European Union. Pridobljeno dne 30 January 2016.
  36. "EuroVoc – 7206 Europe". European Union. Pridobljeno dne 11 December 2016.