Wikipedija

Sarajevo

glavno mesto Bosne in Hercegovine

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Leži v kotlini ob reki Miljacka v vzhodnem delu države. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 416.000 prebivalcev (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2011 pa uradno 411.000 (po podatkih za leto 2013 v samem mestu 275.524, v urbanem področju 405.000, v metropolitsanskem pa čez 550.000). Med vojno v BiH v začetku 90. let preteklega stoletja in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestna populacija znatno zmanjšala. Sarajevo je sedež najpomembnejše in najstarejše bosanskohercegovske univerze - Univerze v Sarajevu (v novejšem času pa tudi zasebnih univerz Sarajevo School of Science and Technology in International University of Sarajevo), Akademije znanosti in umetnosti BiH (ANU BiH), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere idr. ustanov državnega pomena.

Sarajevo

Сарајево
Mesto
Sarajevo.jpg
Zastava Sarajevo
Zastava		Grb Sarajevo
Grb
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E / 43.867; 18.417Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E / 43.867; 18.417
DržavaZastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
EntitetaFederacija Bosne in Hercegovine
KantonSarajevski kanton
Upravljanje
 • ŽupanAbdulah Skaka (SDA)
Površina
 • Urbano
141,5 km2
Nadm. višina
500 m
Prebivalstvo
 (31. avgust 2011)[2]
 • Mesto411.161
 • Gostota2.202,9 preb./km2
 • Urbano
578.757
 • Urbana gostota4.100 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
695.658
 • Demonim
Sarajevčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
Omrežna skupina+387 (33)
Spletna stran[Uradna stran Sarajeva Uradna stran Sarajeva]
Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »{«}}
Circle frame.svg

Mesto Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 527.049

  Muslimani 259.470 (49,23%)
  Srbi 157.143 (29,81%)
  Hrvati 34.873 (6,61%)
  Jugoslovani 56.470 (10,71%)
  drugi in neznano 19.093 (3,62%)
Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »{«}}
Circle frame.svg

Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 416.497

  Muslimani 208.827 (50,13%)
  Srbi 108.074 (25,94%)
  Hrvati 30.839 (7,40%)
  Jugoslovani 51.875 (12,45%)
  drugi in neznano 16.882 (4,05%)

V Sarajevu je sedež reis-ul-uleme bosanskohercegovske islamske skupnosti, ki ji pripada tudi islamska skupnost v Sloveniji; rimskokatoliške Vrhbosansko-sarajevske nadškofije in metropolije, samo nominalno pa tudi Dabrobosanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve (začasno preseljen v Sokolac). Vznodno od mesta, v delu, ki pripada Republiki Srbski, leži mesto z imenom Istočno Sarajevo.

ZgodovinaUredi

Sarajevo so leta 1461 ustanovili Osmani. Z okupacijo Avstro-Ogrske leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, zgrajene so bile značilne upravne zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno znano je postalo leta 1914, ko je atentator Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstroogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda in s tem dal Avstro-Ogrski povod za vojno proti Srbiji, ki je prerasla v prvo svetovno vojno.

Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v pozitivnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre.

Med letoma 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je bilo pod nadzorom sil federacije BIH, prestajalo dolgotrajno obleganje in obstreljevanje vojske Bosanskih Srbov, iz obkoljenega mesta pa je vodil le sarajevski predor.

SedanjostUredi

Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov BiH. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je mošeja Gazi Husrev-bega in sarajevska katedrala. Poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto pa Baščaršijske noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, ter Sarajevski modni teden.

Prebivalstvo, popis 1991.Uredi

Mesto SarajevoUredi

Mesto Sarajevo, popis 1991.
občina skupaj Muslimani Srbi Hrvati Jugoslovani drugi in neznano
Centar 79.286 39.761 16.631 5.428 13.030 4.436
Hadžići 24.200 15.392 6.362 746 841 859
Ilidža 67.937 29.337 25.029 6.934 5.181 1.456
Ilijaš 25.184 10.585 11.325 1.736 1.167 371
Novi Grad 136.616 69.430 37.591 8.889 15.580 5.126
Novo Sarajevo 95.089 33.902 32.899 8.798 15.099 4.391
Pale 16.355 4.364 11.284 129 396 182
Stari Grad 50.744 39.410 5.150 1.126 3.374 1.684
Trnovo 6.991 4.790 2.059 16 72 54
Vogošća 24.647 12.499 8.813 1.071 1.730 534
skupaj 527.049 259.470 157.143 34.873 56.470 19.093

Sarajevo (naselje)Uredi

Sarajevo (naselje), popis 1991.
naselje skupaj Muslimani Srbi Hrvati Jugoslovani drugi in neznano
Sarajevo-del, občina Centar 76.771 38.860 15.192 5.415 12.958 4.346
Sarajevo-del, občina Ilidža 63.719 27.965 22.709 6.659 4.971 1.415
Sarajevo-del, občina Novi Grad 136.321 69.383 37.369 8.880 15.564 5.125
Sarajevo-del, občina Novo Sarajevo 90.892 33.489 29.295 8.764 15.026 4.318
Sarajevo-del, občina Stari Grad 48.794 39.130 3.509 1.121 3.356 1.678
Sarajevo 416.497 208.827 108.074 30.839 51.875 16.882

Partnerska mestaUredi

Mesto Sarajevo ima partnerske odnose z naslednjimi mesti.[3]

SkliciUredi

  1. ↑ Uradna stran mesta Sarajevo. About Sarajevo.Sarajevo Top city guide. Retrieved on 4 March 2007.
  2. ↑ "First release" (PDF). Federal Office of Statistics, Federation of Bosnia and Herzegovina. 31 August 2011. str. 3. Pridobljeno dne 31 August 2011.
  3. ↑ Gradovi pobratimi Službena web stranica grada Sarajeva

ViriUredi

  • Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)

Zunanje povezaveUredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sarajevo
 

Ta članek o naselju v Bosni in Hercegovini je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sarajevo&oldid=5733048«