Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Leži v kotlini ob reki Miljacka v vzhodnem delu države. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 416.000 prebivalcev (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2011 pa uradno 411.000 (po podatkih za leto 2013 v samem mestu 275.524, v urbanem področju 405.000, v metropolitsanskem pa čez 550.000). Med vojno v BiH v začetku 90. let preteklega stoletja in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestna populacija znatno zmanjšala. Sarajevo je sedež najpomembnejše in najstarejše bosanskohercegovske univerze - Univerze v Sarajevu (v novejšem času pa tudi zasebnih univerz Sarajevo School of Science and Technology in International University of Sarajevo), Akademije znanosti in umetnosti BiH (ANU BiH), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere idr. ustanov državnega pomena.
Sarajevo Сарајево | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
![]() | |||
| |||
![]() Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine | |||
Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°EKoordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E | |||
Država | ![]() | ||
Entiteta | Federacija Bosne in Hercegovine | ||
Kanton | Sarajevski kanton | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Abdulah Skaka (SDA) | ||
Površina | |||
• Urbano | 141,5 km2 | ||
Nadm. višina | 500 m | ||
Prebivalstvo (31. avgust 2011)[2] | |||
• Mesto | 411.161 | ||
• Gostota | 2.202,9 preb./km2 | ||
• Urbano | 578.757 | ||
• Urbana gostota | 4.100 preb,/km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 695.658 | ||
• Demonim | Sarajevčan | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Omrežna skupina | +387 (33) | ||
Spletna stran | [Uradna stran Sarajeva Uradna stran Sarajeva] |
Mesto Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 527.049
Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 416.497
V Sarajevu je sedež reis-ul-uleme bosanskohercegovske islamske skupnosti, ki ji pripada tudi islamska skupnost v Sloveniji; rimskokatoliške Vrhbosansko-sarajevske nadškofije in metropolije, samo nominalno pa tudi Dabrobosanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve (začasno preseljen v Sokolac). Vznodno od mesta, v delu, ki pripada Republiki Srbski, leži mesto z imenom Istočno Sarajevo.
ZgodovinaUredi
Sarajevo so leta 1461 ustanovili Osmani. Z okupacijo Avstro-Ogrske leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, zgrajene so bile značilne upravne zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno znano je postalo leta 1914, ko je atentator Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstroogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda in s tem dal Avstro-Ogrski povod za vojno proti Srbiji, ki je prerasla v prvo svetovno vojno.
Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v pozitivnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre.
Med letoma 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je bilo pod nadzorom sil federacije BIH, prestajalo dolgotrajno obleganje in obstreljevanje vojske Bosanskih Srbov, iz obkoljenega mesta pa je vodil le sarajevski predor.
SedanjostUredi
Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov BiH. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je mošeja Gazi Husrev-bega in sarajevska katedrala. Poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto pa Baščaršijske noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, ter Sarajevski modni teden.
Prebivalstvo, popis 1991.Uredi
Mesto SarajevoUredi
Mesto Sarajevo, popis 1991. | ||||||
občina | skupaj | Muslimani | Srbi | Hrvati | Jugoslovani | drugi in neznano |
Centar | 79.286 | 39.761 | 16.631 | 5.428 | 13.030 | 4.436 |
Hadžići | 24.200 | 15.392 | 6.362 | 746 | 841 | 859 |
Ilidža | 67.937 | 29.337 | 25.029 | 6.934 | 5.181 | 1.456 |
Ilijaš | 25.184 | 10.585 | 11.325 | 1.736 | 1.167 | 371 |
Novi Grad | 136.616 | 69.430 | 37.591 | 8.889 | 15.580 | 5.126 |
Novo Sarajevo | 95.089 | 33.902 | 32.899 | 8.798 | 15.099 | 4.391 |
Pale | 16.355 | 4.364 | 11.284 | 129 | 396 | 182 |
Stari Grad | 50.744 | 39.410 | 5.150 | 1.126 | 3.374 | 1.684 |
Trnovo | 6.991 | 4.790 | 2.059 | 16 | 72 | 54 |
Vogošća | 24.647 | 12.499 | 8.813 | 1.071 | 1.730 | 534 |
skupaj | 527.049 | 259.470 | 157.143 | 34.873 | 56.470 | 19.093 |
Sarajevo (naselje)Uredi
Sarajevo (naselje), popis 1991. | ||||||
naselje | skupaj | Muslimani | Srbi | Hrvati | Jugoslovani | drugi in neznano |
Sarajevo-del, občina Centar | 76.771 | 38.860 | 15.192 | 5.415 | 12.958 | 4.346 |
Sarajevo-del, občina Ilidža | 63.719 | 27.965 | 22.709 | 6.659 | 4.971 | 1.415 |
Sarajevo-del, občina Novi Grad | 136.321 | 69.383 | 37.369 | 8.880 | 15.564 | 5.125 |
Sarajevo-del, občina Novo Sarajevo | 90.892 | 33.489 | 29.295 | 8.764 | 15.026 | 4.318 |
Sarajevo-del, občina Stari Grad | 48.794 | 39.130 | 3.509 | 1.121 | 3.356 | 1.678 |
Sarajevo | 416.497 | 208.827 | 108.074 | 30.839 | 51.875 | 16.882 |
Partnerska mestaUredi
Mesto Sarajevo ima partnerske odnose z naslednjimi mesti.[3]
|
SkliciUredi
- ↑ Uradna stran mesta Sarajevo. About Sarajevo.Sarajevo Top city guide. Retrieved on 4 March 2007.
- ↑ "First release" (PDF). Federal Office of Statistics, Federation of Bosnia and Herzegovina. 31 August 2011. str. 3. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2013-05-11. Pridobljeno dne 31 August 2011.
- ↑ Gradovi pobratimi Službena web stranica grada Sarajeva Arhivirano 2015-12-11 na Wayback Machine.
ViriUredi
- Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)
Zunanje povezaveUredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sarajevo |
- Mesto Sarajevo Uradna spletna stran
- Sarajevo Film Festival
- Sarajevo Tourism
- Sarajevo Jazz Fest
- Sarajevo Fashion Week Arhivirano 2009-02-09 na Wayback Machine.