Ural (reka)
Ural (rusko Урал, baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero. Z dolžino 2428 km je za Volgo in Donavo tretja najdaljša evropska reka, njeno 253.000 km² veliko porečje pa je 8. največje v Evropi. Tradicionalno jo obravnavamo kot mejno reko med Evropo in Azijo.
| Ural | |
|---|---|
 | |
 Zemljevid porečja | |
| Lokacija | |
| Države | Kazahstan, Rusija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | Uralsko gorovje |
| Izliv | Kaspijsko jezero |
| Dolžina | 2428 km |
| Površina porečja | 252848 km² |
| Pretok | 400 m³/s |
Geografija Uredi
Njen izvir je ob vznožju gora Nažimtau in Utjaš na jugovzhodu Uralskega gorovja v ruski republiki Baškortostan, na 637 m n. m. Sprva teče proti jugu do mesta Orsk, kjer naredi obrat v desno in teče v srednjem toku približno 850 km naravnost zahodno do mesta Uralsk v Kazahstanu, od tam pa spet proti jugu do izliva, kjer oblikuje veliko prstasto delto.
Ima 29 pritokov, daljših od 100 km, od katerih sta največja Sakmara in Ilek.
Raba Uredi
Večina porečja je redko naseljena in neizkoriščena. Vzdolž toka je sedem večjih akumulacijskih jezer iz časov Sovjetske zveze, ki so nastala z izgradnjo zajezitev za pridobivanje električne energije, regulacijo in varovanje pred poplavami ter namakanje. Hkrati so občutno spremenila rečni režim. Poleg tega je večina delte spremenjena v obdelovalne površine. Zaradi odvzema vode v sušnih letih Ural pred izlivom skoraj presahne.
V srednjem in spodnjem toku je reka plovna, a zaradi pogosto nizkega vodostaja raba za transport ni razvita. Glavni krak delte v ta namen umetno poglabljajo, saj Ural tam odlaga večje količine mulja.
Viri Uredi
- Yarushina, Margarita I.; Eremkina, Tatjana V.; Tockner, Klement (2009). »Ural River Basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. ISBN 978-0-08-091908-9.
Zunanje povezave Uredi
Predstavnosti o temi Ural v Wikimedijini zbirki
