Kaliningrad

Kaliningrad [kalíningrad] (rusko Калинингра́д, do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju. Po podatkih iz leta 2005, naseljuje Kaliningrad 434.954 prebivalcev. Obsega 215,7 km².

Kaliningrad

Калининград
Kaliningrad 05-2017 img10 aerial view.jpg
Kaliningrad se nahaja v Rusija
Kaliningrad
Kaliningrad
54°43′N 20°30′E / 54.717°N 20.500°E / 54.717; 20.500Koordinati: 54°43′N 20°30′E / 54.717°N 20.500°E / 54.717; 20.500
Država Rusija
DemonimKaliningrajčan, Kaliningrajčanka
Satelitska slika Kaliningrada

Poljsko ime za mesto je Królewiec, slovensko pa Kraljevec.[1][2] Predhodno je bilo mesto pod imenom Königsberg središče nemške province Vzhodna Prusija, pred tem Vojvodine Prusije in pred tem glavno mesto monastične države Tevtonskih vitezov.

Leta 1946 je bilo poimenovano po pravkar preminulem sovjetskem predsedniku Mihailu Kalininu.

V mestu je vse svoje življenje živel Immanuel Kant.

ZgodovinaUredi

Zgodovino mesta je možno razdeliti na štiri obdobja: prusko naselitev ali Twangste do leta 1255, poljsko mesto Królewiec med 1454 in 1455 in poznejši poljski fevd med 1456–1657, nemško mesto Königsberg med 1657 in 1945 in rusko mesto Kaliningrad po letu 1945.

TwangsteUredi

Pred Königsbergom je bila na tem mestu sambijska (prusko pleme) trdnjava Twangste (tudi Tuwangste ali Tvankste), kar je pomenilo "hrastov gozd".[3] Med osvojitvijo Sambijcev s strani Tevtonskih vitezov leta 1255 je bil Twangste uničen in zamenjan z novo trdnjavo Königsberg v čast češkega kralja Otokarja II. Pruska kultura je bila v zatonu in je dokončno izginila okrog zgodnjega 18. stol. z veliko kugo,[4] Prusi, ki so preživeli, pa so bili integrirani z asimilacijo.

KönigsbergUredi

Naselitev na mestu današnjega Kaliningrada se začne z ustanovitvijo vojaške trdnjave leta 1255 po pruski križarski vojni s strani Tevtonskih vitezov proti baltskim Prusom. Novo naselje je bilo poimenovano v čast češkega kralja Otokarja II. Križarski vojni je sledila naselitev Nemcev in okoliško območje je postalo večinsko nemško, s poljsko, litovsko in latvijsko manjšino.

Leta 1454 se je mesto za eno leto integriralo v okviru poljskih meja po zaslugi kralja Kazimirja IV. in je po letu 1466 postalo fevd pod poljskim kraljem. Kot simbol njegove odvisnosti je črn pruski orel okrog vratu elegantno nosil krono s črko S iz latinskega imena kralja "Sigismundus". Po sekularizaciji Tevtonskega viteškega reda leta 1525 je Königsberg postal prestolnica kneževine Prusije.

Leta 1618 je Prusija prišla pod nadzor elektorjev Brandenburga in leta 1657 je bila pod nadzorom v personalni uniji z Brandenburgom (včasih omenjano kot Brandenberg-Prusija). Leta 1701 je Brandenberg-Prusija postala kraljevina in celotno območje se je imenovalo kraljevina Prusija. Čeprav je bil Brandenburg del Svetega rimskega cesarstva in pozneje Nemške zveze, Prusija (pozneje Vzhodna Prusija) ni bila vključena v njegov okvir.

V času sedemletne vojne je bila vsa Vzhodna Prusija osvojena in priključena Ruskemu imperiju (1758–1762).[5] Immanuel Kant je famozno prisegel zvestobo ruski carici Elizabeti.[5]

V naslednjih dveh stoletjih je mesto, sprva kot del kraljevine Prusije, po letu 1866 kot del Severnonemške zveze in nato od leta 1871 kot del Nemškega cesarstva še naprej doživljalo razcvet in zgrajenih je bilo več ikoničnih znamenitosti. Mesto je imelo okrog 370.000 prebivalcev in je bilo kulturno in upravno središče Pruskega in Nemškega cesarstva. V tem času sta bila rojena Immanuel Kant in E. T. A. Hoffmann, opazna meščana Königsberga.

Druga svetovna vojnaUredi

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto Königsberg težko poškodovano v britanskem bombnem napadu leta 1944[4] in v ogromnem sovjetskem obleganju spomladi 1945. Na koncu druge svetovne vojne leta 1945 je mesto postalo del Sovjetske zveze (kot del Ruske SFSR).

SkliciUredi

  1. Blaznik, Jožef. "Ozir po evropejskih narodih (01.01.1862). Kmetijske in rokodelske novice. volume 20, issue 1." , 1862, stran 52, (URN:NBN:SI:DOC-GSF1A5YL)
  2. Urbanc, Mimi. Fridl, Jerneja. Kladnik, Drago. Perko, Drago. "ATLANT IN SLOVENSKA NACIONALNA ZAVEST V 2. POLOVICI 19. STOLETJA. Acta geographica Slovenica. 46-2. 2006", stran 265, UDC: 912.44(497.4)"19", COBISS: 1.01
  3. The Monthly Review, str. 609, na Google Books
  4. 4,0 4,1 Roqueplo O: La Russie & son miroir d'Extrême-Occident, HAL, 2018
  5. 5,0 5,1 Roqueplo O. La Russie et son miroir d'Extrême-Occident, HAL, 2018

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi