Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa [liʒˈboɐ])[2] je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem. Število prebivalcev je 505.526 v upravnih mejah na ozemlju 100,05 km²[3], medtem ko ima t. i. Velika Lizbona (Grande Lisboa) okoli 2,2 milijona in je po velikosti 11. naseljeno mestno območje v Evropski uniji[4]. Okoli 3 milijone ljudi živi v metropolitanskem območju Lizbone, vključno s portugalsko riviero (kar predstavlja približno 27% prebivalstva države)[5]. To je najbolj zahodno glavno mesto na celinski Evropi in edino ob obali Atlantika. Lizbona leži na zahodnem delu Iberskega polotoka ob izlivu reke Tajo v Atlantski ocean. Najzahodnejša točka kontinentalne Evrope, ki je znana kot Cabo da Roca, se nahaja na širšem območju mesta v gričevju Sintra.
Lizbona Lisboa | |||
|---|---|---|---|
glavno mesto | |||
 V smeri ure: Avenida da Liberdade in park Edvarda VII., pogled iz Praça do Comércio z Alfamo v ozadju, Lizbonska stolnica iz gradu São Jorge, stolp Belém in Parque das Nações z mostom Vasco da Game. | |||
| |||
| Etimologija: Lisboa, portugalščina izpeljanka iz latinščine Ulyssippo po Ulyssesu; in/ali rimski Olissipona, za ime reke Tagus | |||
| Vzdevek: Cidade das Sete Colinas (mesto sedmih gričev) Rainha do Mar (kraljica morja) A Cidade da Luz (mesto svetlobe) | |||
| Geslo: Muito Nobre e Sempre Leal (Zelo aristokratsko in vedno zvesto) | |||
  Lizbona Lega znotraj Portugalske, Lega v Evropi  Lizbona Lizbona (Evropa) | |||
| Koordinati: 38°43′52″N 9°15′00″W / 38.73111°N 9.25000°W | |||
| Država | Portugalska | ||
| Metro | Lizbonsko metropolitansko območje | ||
| Okrožje | Lizbona | ||
| Zgodovinska province | Estremadura | ||
| Naselje | c. 1200 šr. n. št. | ||
| Rimski Olissipo | c. 138 pr. n. št. | ||
| Vladanje Mavrov | 711 | ||
| Obleganje Lizbone | 1147 | ||
| Upravljanje | |||
| • Vrsta | Lokalna uprava | ||
| • Telo | Concelho/Câmara Municipal | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 100,05 km2 | ||
| Nadm. višina | 2 m | ||
| Prebivalstvo (2017) | |||
| • Skupno | 505.526[1] | ||
| Demonim | Lisboeta Olissiponense Alfacinha (colloquial) | ||
| Časovni pas | UTC (WET) | ||
| • Poletni | UTC+1 (WEST) | ||
| Postal zone | 1149-014 Lisboa | ||
| Omrežna skupina | (+351) 21 XXX-XXXX | ||
| zavetnik | Vincent iz Zaragoze in Anton Lizbonski | ||
| praznik | 13. junij (dan sv. Antona) | ||
| Spletna stran | www.cm-lisboa.pt | ||
Lizbona je priznana kot globalno mesto na alfa ravni zaradi svojega pomena financ, trgovine, medijev, zabave, umetnosti, mednarodne trgovine, izobraževanje in turizme[6]. Je edino portugalsko mesto, poleg Porta, ki je priznano kot globalno mesto. Je eno glavnih gospodarskih središč na celini, z rastočim finančnim sektorjem in eno od največjih pristanišč za kontejnerje na atlantski obali Evrope[7]. Poleg tega je leta 2018 letališče Humberto Delgado postreglo 29 milijonov potnikov, saj je bilo najbolj obremenjeno letališče na Portugalskem, tretje najbolj obremenjeno na Iberskem polotoku in 20. najbolj obremenjeno v Evropi, ima avtocestno omrežje in hitri železniški sistem Alfa Pendular. Povezuje glavna mesta Portugalske (kot so Braga, Porto in Coimbra) z Lizbono. Mesto je deveto najbolj obiskano mesto v južni Evropi, po Rimu, Carigradu, Barceloni, Milanu, Benetkah, Madridu, Firencah in Atenah, v letu 2017 jo je obiskalo 3.320.300 turistov[8]. Lizbonska regija prispeva z višjim BDP na prebivalca kot katera koli druga regija na Portugalskem. Njen BDP znaša 96,3 milijarde USD, torej 32.434 USD na prebivalca[9][10]. Mesto zavzema 40. mesto glede najvišje bruto plače na svetu[11]. Večina sedežev multinacionalnih korporacij na Portugalskem je na območju Lizbone. Je tudi politično središče države, kot sedež vlade in rezidenta voditelja države.
Lizbona je eno najstarejših mest na svetu in eno najstarejših v Zahodni Evropi, ki je nastala stoletja pred drugimi sodobnimi evropskimi prestolnicami, kot so London, Pariz in Rim. Julij Cezar je naredil občino Felicitas Julia in ji dodal ime Olissipo. Vladala ji je vrsta germanskih plemen od 5. stoletja, ko so jo v 8. stoletju zajeli Mavri. Leta 1147 so jo križarji pod vodstvom Afonsa Henriquesa ponovno osvojili in od takrat je bilo glavno politično, gospodarsko in kulturno središče Portugalske.
Zgodovina uredi
Sodeč po razlikujočih se poročilih so mesto ustanovili ali Feničani ali Grki. Grki so ga poznali pod imenom »Olissipo« (od Ulysses - Odisej), ki se je pod Rimljani spremenilo v »Olissipona«, »Lissapona« in na koncu v trenutno portugalsko ime »Lisboa«. Mesto je bilo del rimske province Luzitanije, ko so ga v 8. stoletju (približno 711) zavzeli Mavri. Leta 1147 ga je ponovno osvojil Afonso Henriques, prvi kralj Portugalske (s pomočjo križarja Gilberta Hastinškega, ki je postal prvi lizbonski škof). Glavno mesto Portugalske je Lizbona postala leta 1260. Lizbonska univerza je bila ustanovljena leta 1290. Mesto je doseglo vrhunec blaginje v obdobju portugalskega imperija v 16. stoletju. 26. januarja 1531 je mesto prizadel potres, ki je pobil tisoče prebivalcev.
1. novembra 1755 je Lizbono prizadel še en potres, ki je ubil 90.000 ljudi in uničil 85 % mesta. Voltaire je malo za tem napisal dolgo pesnitev Poeme sur le desastre de Lisbonne in omenil potres v noveli Candide, ki jo je izdal leta 1759. Mesto je bilo ponovno zgrajeno po načrtih markiza de Pombala, od tod ime Baixa Pombalina za spodnje območje.
Lizbona je bila središče republikanske vstaje 4. in 5. oktobra 1910 ter nageljnove revolucije 25. aprila 1974, ko je na Portugalskem po 48 letih padla Salazarjeva diktatura, s tem pa se je odprla pot demokraciji in dekolonizaciji.
Lega in geografske značilnosti uredi
Lizbona leži na 38° 43' severno in 9° 8' zahodno. Je na zahodu države, ob izlivu reke Tajo v Atlantski ocean. Mesto ima površino 84,6 km².
Staro središče je zgrajeno na sedmih gričih, zato so nekatere ceste zelo strme; mestu tako služijo tri vzpenjače in javno dvigalo. Zahodna stran mesta v veliki večini spada pod naravni park Monsato, eden največjih urbanih parkov na svetu.
Podnebje uredi
Mesto je eno toplejših evropskih prestolnic. Pomlad in poletje sta po navadi zelo topla – temperature julija in avgusta pogosto presežejo 30 °C, redko tudi 40 °C. Jesen in zima sta praviloma deževni in vetrovni, čeprav sončni dnevi niso redki. Temperature redko padejo pod 5 °C, povprečno so okoli 10 °C. Lizbonsko podnebje je klasificirano kot atlantsko-mediteransko (Köppen: Csa).
Soseske uredi
Na lokalni ravni se lahko prebivalci Lizbone običajno sklicujejo na Lizbono v smislu zgodovinskih Bairros de Lisboa (sosesk). Te skupnosti nimajo jasno opredeljenih meja in predstavljajo posebne četrti mesta, ki imajo skupno zgodovinsko kulturo, podobne življenjske standarde in prepoznavne arhitekturne znamenitosti, kot so na primer Bairro Alto, Alfama, Chiado in tako naprej.
Alcântara uredi
Čeprav je danes precej osrednja, je bila nekoč zgolj predmestje Lizbone, ki je obsegalo predvsem kmetije in kmečke posesti s svojimi palačami. V 16. stoletju je bil tu potok, ki so ga plemiči prečkali v čolnih. V poznem 19. stoletju je Alcântara postala priljubljena industrijska cona z veliko majhnimi tovarnami in skladišči.
V zgodnjih 1990-ih je Alcântara začela privabljati mlade zaradi številnih gostiln in diskotek. Razlog za to je predvsem zunanji prostor večinoma poslovnih stavb, ki so predstavljale ovire za nočno življenje, ki ustvarja hrup (ki je deloval kot blažilnik za bivalne skupnosti, ki so ga obdajale). Medtem so nekatera od teh območij postajala gentrificirana, privabila so gradnjo podstrešij in novih stanovanj, ki so imela koristi od pogledov na reko in osrednjo lokacijo.
Rečna obala Alcántare je znana po svojih nočnih klubih in barih. Območje je splošno znano kot docas (doki), saj je večina klubov in barov nameščenih v predelanih skladiščih.
Alfama uredi
Najstarejši lizbonski okraj se razprostira po južnem pobočju od gradu São Jorge do reke Tajo. Ime, ki izhaja iz arabskega Al-hamma, pomeni fontane ali kopeli. Med islamsko invazijo na Iberski polotok je Alfama predstavljala največji del mesta, ki se je raztezal proti zahodu do soseske Baixa. Alfama je postajala vse bolj naseljena z ribiči in revnimi: slava kot revna soseska se nadaljuje vse do danes. Medtem ko je lizbonski potres leta 1755 povzročil precejšnjo škodo v celotnem glavnem mestu, je Alfama zaradi majhnega labirinta ozkih ulic in majhnih trgov preživela z malo škode. Gre za zgodovinsko četrt stavb mešane rabe, v katerih so bari, restavracije in domovi z majhnimi trgovinami spodaj. Posodobitev je okrepila okrožje: stare hiše so bile ponovno opremljene ali predelane, medtem ko so bile zgrajene nove stavbe. Fado, tipično portugalski slog melanholične glasbe, je pogost (vendar ne obvezen) v restavracijah okrožja.
Mouraria uredi
Mouraria ali mavrska četrt, je ena izmed najbolj tradicionalnih sosesk v Lizboni[12], čeprav je Estado Novo večino starih stavb porušil med letoma 1930 in 1970[13]. Ime je dobila zaradi dejstva, da so muslimani, ki so ostali po tem, ko so kristjani ponovno osvojili Lizbono, omejeni na ta del mesta[14]. Judje pa so bili omejeni na tri soseske, imenovane Judiarias[15].
Bairro Alto uredi
.jpg)
Bairro Alto (dobesedno Zgornja četrt v portugalščini) je območje osrednje Lizbone, ki deluje kot stanovanjski, nakupovalni in zabaviščni predel; je središče nočnega življenja portugalske prestolnice, privablja hipstersko mladino in člane različnih glasbenih subkultur. Lizbonski punk, gej, metal, goti, hip-hop in reggae prizori imajo svoj dom v Bair ru s številnimi klubi in bari, ki jim služijo. Množice v Bairro Altu so multikulturna mešanica ljudi, ki predstavljajo širok prerez sodobne portugalske družbe, mnoge izmed njih so iskalci zabave in bhakte različnih glasbenih zvrsti zunaj mainstreama, vendar Fado, portugalska nacionalna glasba, še vedno živi sredi novega nočnega življenja.
Baixa
Srce mesta je Baixa ali mestno središče; Pombaline Baixa je elegantno okrožje, zgrajeno predvsem po lizbonskem potresu leta 1755, ime pa je dobilo po svojem dobrotniku Sebastiau Joséu de Carvalho e Melu, prvemu markizu Pombalu, ki je bil minister Jožefa I. Portugalskega (1750–1777) in ključna osebnost v obdobju portugalskega razsvetljenja. Po katastrofi leta 1755 je Pombal prevzel vodilno vlogo pri obnovi Lizbone, uvedbi strogih pogojev in smernic za gradnjo mesta ter preoblikovanju načrta ulic, ki je okrožje pred potresom označil v sedanjem vzorčnem omrežju. Posledično je Pombalinova Baixa eden prvih primerov potresno odpornih konstrukcij. Arhitekturni modeli so bili preizkušeni z vojaškimi pohodi okoli njih, da bi simulirali potres. Pomembne značilnosti struktur so Pombalinova kletka, simetrični okvir lesene mreže, namenjen raznosu potresnih sil in stene med terasami, ki so bile zgrajene višje kot strešni les, da bi preprečile širjenje požarov.
Belém uredi
Belém je znan kot kraj, iz katerega so se mnogi veliki portugalski raziskovalci odpravili na potovanja po svetu. Še posebej je to mesto iz katerega je Vasco da Gama leta 1497 odpotoval v Indijo, Pedro Álvares Cabral pa je leta 1499 odplul v Brazilijo. V 17. in 18. stoletju je bila tu palača Belém, nekdanja kraljeva rezidenca, ki jo je zasedel predsednik Portugalske in palača Ajuda, ki se je začela graditi leta 1802, vendar nikoli ni bila dokončana.
Morda je najpomembnejša značilnost Beléma njen stolp Torre de Belém, katerega podobo veliko uporabljajo lizbonske turistične organizacije. Stolp je bil zgrajen kot utrjen svetilnik pozno v času vladavine Dom Manuela l. (1515–1520), da bi zavaroval vhod v pristanišče. Stal je na otočku na desni strani Tagusa, obdan z vodo. Belémova druga pomembna zgodovinska stavba je Mosteiro dos Jerónimos (samostan sv. Hieronima), ki so ga delno zgradili za obrambo. Najpomembnejša sodobna značilnost Beléma je Padrão dos Descobrimentos (spomenik odkritjem), zgrajen za portugalski svetovni sejem leta 1940. V središču Beléma je Praça do Império (kraljevi trg): vrtovi okoli velikega vodnjaka, ki je bil postavljen med drugo svetovno vojno. Zahodno od vrtov leži Centro Cultural de Belém. Belém je eno najbolj obiskanih lizbonskih okrožij. Tu je Estádio do Restelo, hiša Belenenses.
.jpg)
Chiado uredi
Chiado je tradicionalno nakupovalno območje, ki združuje stare in sodobne trgovske ustanove, osredotočene posebej na Rua do Carmo in Rua Garrett. Domačini kot tudi turisti obiščejo Chiado, da kupijo knjige, oblačila in lončenino, pa tudi kavo. Najbolj znana kavarna Chiada je Brasileira, ki slovi po pesniku Fernando Pessoa med svojimi strankami. Chiado je tudi pomembno kulturno območje z več muzeji in gledališči, vključno z opero. Več stavb je bilo uničenih v požaru leta 1988, dogodku, ki je globoko pretresel državo. Zahvaljujoč projektu obnove, ki je trajal več kot 10 let in ga je vodil slavni arhitekt Siza Vieira, je prizadeto območje zdaj skoraj rekonstruirano.
Bazilika Estrela iz 18. stoletja je glavna atrakcija tega okrožja. Cerkev z veliko kupolo je na hribu, ki je bil takrat zahodni del Lizbone. Slog je podoben tistemu v narodni palači Mafra, pozni barok in neoklasicizem. Fasada ima dva zvonika in kipe svetnikov ter nekatere alegorične figure. Palača São Bento, sedež portugalskega parlamenta in uradni sedež portugalskega predsednika vlade in predsednika skupščine Republike Portugalske, so v tem okrožju. Tudi v tem okrožju je park Estrela, ki je priljubljen pri družinah. Obstajajo eksotične rastline in drevesa, ribnik, različne skulpture, otroško igrišče in številne kulturne prireditve, ki se odvijajo skozi vse leto, vključno kino na prostem, trgi in glasbeni festivali
Parque das Nações uredi
.jpg)
Parque das Nações (Park narodov) je najnovejše okrožje v Lizboni, ki je izšlo iz programa prenove mesta do svetovne razstave Lizbona 1998, znane tudi kot Expo '98. Območje je doživelo velike spremembe, s čimer je Parque das Nações dobil futuristični videz. Dediščina istega območja je postala še eno komercialno in dražje stanovanjsko območje mesta.
Osrednje območje je Gare do Oriente (železniška postaja Orient), ki je eno glavnih prometnih vozlišč v Lizboni za vlake, avtobuse, taksije in podzemno železnico. Stekleni in jekleni stebri so navdihnjeni z gotsko arhitekturo, ki celotni strukturi daje vizualni učinek (zlasti pri sončni svetlobi ali ponoči). Zasnoval jo je arhitekt Santiago Calatrava iz Valencije v Španiji. Preko ceste, skozi Vasco da Gama Mall, je Parque das Nações (Park narodov), mesto svetovne razstave 1998 World Expo.
Območje je prijazno za pešce z novimi stavbami, restavracijami, vrtovi, Casino Lizbona, stavbo FIL (mednarodna razstava in sejem), gledališčem Camões in Oceanário de Lisboa (lizbonski oceanarij), drugim največjim na svetu. . Okrožje Altice Arena je postalo lizbonska arena za najrazličnejše prireditve. Z 20.000 sedeži organizirajo dogodke od koncertov do turnirjev v košarki.
Demografski podatki uredi
Glede na popis prebivalstva leta 2001 je populacija mesta 564.657, mesta z okolico pa 2.665.000. Lizbona se nahaja v širši regiji imenovani Lisboa e Vale do Tejo s populacijo 3.500.000, kar predstavlja približno tretjino celotne populacije Portugalske. Gostota poselitve samega mesta je 6607 prebivalcev na km².
Znamenitosti uredi
Srce mesta je Baixa ali Spodnje mesto, ki je od lizbonskega potresa organizirano po sistemu mreže in grajeno v obliki kvadrantov. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, stojita grad São Jorge in stolnica Santa Maria Maior. Najstarejše okrožje mesta je Alfama, blizu reke Tajo, ki ga razni potresi skorajda niso prizadeli.
Druge znamenitosti so: Samostan Jerónimos, Stolp Belém, Grad São Jorge na vrhu najvišjega hriba starega dela mesta, Praça do Comércio (Trgovski trg), Trg Rossio, Trg Restauradores in Dvigalo Santa Justa v gotskem slogu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto.
Lizbona je arhitekturno zelo bogata; povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široke avenije, med katerimi so najbolj znane Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da República.
Pomembnejši od mnogih muzejev v mestu so:
Museu Nacional de Arte Antiga (Narodni muzej antične umetnosti), Museu dos Azulejos (Muzej portugalskih mozaikov iz ploščic), Museu Calouste Gulbenkian (Muzej Calouste Gulbenkian; vsebuje raznovrstne zbirke predvsem moderne umetnosti), Oceanário de Lisboa (Lizbonski akvarij, največji v Evropi), Museu do Design v Centro Cultural de Belém (oblikovalski muzej) in Museu Nacional dos Coches (Narodni muzej kočij; vsebuje eno največjih zbirk kraljevih kočij na svetu).
Lizbona ima dve lokaciji, ki ju je UNESCO leta 1983 uvrstil na seznam svetovne dediščine: stolp Belém in samostan Jerónimos[16].
Gospodarstvo uredi
Lizbona, prestolnica Portugalske, ima večino gospodarstva usmerjenega v terciarni sektor. Večina sedežev portugalskih podjetij je prav v Lizboni. Širše območje mesta je močno industrializirano, še posebej južni breg reke Tajo.
Lizbonska regija je daleč najbolj premožna portugalska regija (predstavlja 45 % portugalskega BDP), zato bo najverjetneje v prihodnjih letih prenehala prejemati pomoč EU za regionalni razvoj, saj je povprečni dohodek na prebivalca v tem območju veliko višji kot v preostali državi in v drugih državah članicah.
Transport uredi
Čeprav je lizbonsko transportno omrežje zelo daljnosežno in zanesljivo, so zastoji še vedno zelo pogosti.
Glavna prometna žila je lizbonski Metro, ki povezuje jedro mesta z zgornjimi in vzhodnimi okrožji. Prizadevni projekti bodo razširili omrežje za skoraj tretjino ter povezali letališče, severna in zahodna okrožja. V uporabi so tudi avtobusi, vzpenjače in tramvaji.
Mesto je z nasprotnim bregom reke Tejo povezano preko dveh mostov:
- Most 25. aprila, ki je bil slovesno odprt 6. avgusta 1966 kot Ponte Salazar in kasneje preimenovan po datumu Nageljnove revolucije. Je najdaljši viseči most v Evropi.
- Most Vasca da Game, odprt leta 1998. Je eden najdaljših mostov na svetu in najdaljši v Evropi.
Šolstvo uredi
Univerza v Lizboni (Universidade de Lisboa), ustanovljena leta 1290, je ena najstarejših višješolskih izobraževalnih institucij na svetu. Danes je največja in najuglednejša univerza v državi. Nova lizbonska univerza (Universidade Nova de Lisboa) je druga splošna javna univerza v mestu (ustanovljena leta 1973). Tehniška univerza v Lizboni [2] Arhivirano 2005-06-21 na Wayback Machine., ustanovljena leta 1930, ponuja diplome iz znanosti in tehnike. Večje zasebne izobraževalne ustanove so Moderna univerza v Lizboni, katoliška univerza UCP [3], Univerza Lusíada, Univerza Lusófna za humanistične vede in tehnologije ter Univerza Luís de Camões Autonomous.
Dogodki uredi
V Lizboni je bil organiziran Expo '98, ki je bil časovno usklajen z 500. obletnico potovanja Vasca da Game v Indijo.
Lizbona je gostila finale Eura 2004, kot tudi mnoge druge mednarodne dogodke, vključno s srečanji NATA in EU.
Leta 1994 je bila Lizbona evropsko mesto kulture.
Pomembni ljudje rojeni v Lizboni uredi
Sklici uredi
- ↑ https://www.pordata.pt/MicroPage.aspx?DatabaseName=Municipios&MicroName=Popula%C3%A7%C3%A3o+residente+total+e+por+grandes+grupos+et%C3%A1rios&MicroURL=390&
- ↑ Wells, John C. »Portuguese«. Pridobljeno 17. junija 2012.
- ↑ »Áreas das freguesias, concelhos, distritos e país«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2018. Pridobljeno 5. novembra 2018.
- ↑ Demographia: World Urban Areas, 2017
- ↑ Diário da República, 1.ª série — N.º 176 — 12 de setembro de 2013 – Assembly of the Republic (Portugal), 2013
- ↑ »The World According to GaWC 2010«. Globalization and World Cities Research Network. Pridobljeno 23. novembra 2012.
- ↑ "Avance del Plan Territorial Sectorial de la Red Intermodal y Logística del Transporte de la Comunidad Autónoma del País Vasco" Arhivirano 2013-09-08 na Wayback Machine. – Eusko Jaurlaritza – Gobierno Vasco
- ↑ "Euromonitor International's Top 100 City Destinations Ranking"
- ↑ https://www.brookings.edu/research/global-metro-monitor/
- ↑ »Global city GDP rankings 2008–2025«. Pricewaterhouse Coopers. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2011. Pridobljeno 16. decembra 2009.
- ↑ "Ranking: The richest cities in the world" – City Mayors.com
- ↑ Joaquim Carvalho (2007). Religion and Power in Europe: Conflict and Convergence. Edizioni Plus. str. 38. ISBN 978-88-8492-464-3.
- ↑ Michael Colvin (2008). The Reconstruction of Lisbon: Severa's Legacy and the Fado's Rewriting of Urban History. Associated University Presse. str. 98. ISBN 978-0-8387-5708-6.
- ↑ François Soyer (15. oktober 2007). The Persecution of the Jews and Muslims of Portugal: King Manuel I and the End of Religious Tolerance (1496–7). BRILL. str. 41. ISBN 90-04-16262-3.
- ↑ Patrick O'Flanagan (1. januar 2008). Port Cities of Atlantic Iberia, C. 1500–1900. Ashgate Publishing, Ltd. str. 147. ISBN 978-0-7546-6109-2.
- ↑ Unesco [1]
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Alfama & Castelo Arhivirano 2007-05-13 na Wayback Machine.