Odpre glavni meni

Wikipedija β

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji, milijarda njenih prebivalcev pa predstavlja eno sedmino človeštva.

Afrika
Africa (orthographic projection).svg
Površina 30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev 1,1 milijarde[1] (2013, 2.)
Gostota naseljenosti 30,51 preb./km2
Demonim Afričani
Države 54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja
Čas UTC-1 do UTC+4
Največja mesta Metropolitanska območja v Afriki
Zastava Nigerije Lagos
Zastava Egipta Kairo
Flag of the Democratic Republic of the CongoFlag of the Republic of the Congo Kinšasa-Brazzaville
Zastava Južne Afrike Johannesburg
Zastava {{{alias2}}} Mogadiš
Zastava Sudana Kartum-Omdurman
Zastava {{{alias2}}} Dar es Salaam
Zastava Egipta Aleksandrija
Zastava Slonokoščene obale Abidžan
Zastava Maroka Casablanca
Zemljevid Afrike

Vsebina

GeografijaUredi

Glavni članek: Geografija Afrike

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Cape Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t. i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.[2]

PrebivalstvoUredi

Glavni članek: Prebivalstvo Afrike

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic[3] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.[4][5] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev, največkrat angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950[6] na milijardo leta 2009.[7]

Podnebje in rastjeUredi

Glavni članek: Podnebje Afrike

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.


Regije, teritoriji in državeUredi

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.[8]

 
Afriške regije po shemi OZN:[8]
 
 
 
Fizični zemljevid Afrike
 
Politični zemljevid Afrike


Zastava Grb Ime Površina
(km²)
Prebivalstvo[9] Leto Gostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto
Severna Afrika
    Alžirija 2.381.740 34.178.188 2009 14 Alžir
    Kanarski otoki (Španija)[10] 7.492 2.118.519 2010 226 Las Palmas de Gran Canaria,
Santa Cruz de Tenerife
    Ceuta (Španija)[11] 20 71.505 2001 3.575
    Egipt[12] 1.001.450 82.868.000 2012 83 Kairo
    Libija 1.759.540 6.310.434 2009 4 Tripoli
    Madeira (Portugalska)[13] 797 245.000 2001 307 Funchal
    Melilla (Španija)[14] 12 66.411 2001 5.534
    Maroko 446.550 34.859.364 2009 78 Rabat
    Sudan 1.861.484 30.894.000 2008 17 Kartum
    Tunizija 163,610 10,486,339 2009 64 Tunis
    Zahodna Sahara[15] 266.000 405.210 2009 2 El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
    Džibuti 23.000 623.891 2012 22 Džibuti
    Eritreja 121.320 5.647.168 2009 47 Asmara
    Etiopija 1.127.127 84.320.987 2012 75 Adis Abeba
    Somalija 637.657 9.832.017 2009 15 Mogadiš
Vzhodna Afrika
    Burundi 27.830 8.988.091 2009 323 Bujumbura
    Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos
(UK)
56,13 3.000 2012 53,4 Diego Garcia
    Komori 2.170 752.438 2009 347 Moroni
    Kenija 582.650 39.002.772 2009 66 Nairobi
    Madagaskar 587.040 20.653.556 2009 35 Antananarivo
    Malavi 118.480 14.268.711 2009 120 Lilongwe
    Mauritius 2.040 1.286.051 2012 630 Port Louis
    Mayotte (Francija) 374 223.765 2009 490 Mamoudzou
    Mozambik 801.590 21.669.278 2009 27 Maputo
    Réunion 2.512 743.981 2002 296 Saint-Denis
    Ruanda 26.338 10.473.282 2009 398 Kigali
    Sejšeli 455 87.476 2009 192 Viktorija
    Južni Sudan 619.745 8.260.490 2008 13 Džuba
    Tanzanija 945.087 44.929.002 2009 43 Dodoma
    Uganda 236.040 32.369.558 2009 137 Kampala
    Zambija 752.614 11.862.740 2009 16 Lusaka
    Zimbabve 390.580 11.392.629 2009 29 Harare
Srednja Afrika
    Angola 1.246.700 12.799.293 2009 10 Luanda
    Kamerun 475.440 18.879.301 2009 40 Yaoundé
    Srednjeafriška republika 622.984 4.511.488 2009 7 Bangui
    Čad 1.284.000 10.329.208 2009 8 N'Djamena
    Republika Kongo 342.000 4.012.809 2009 12 Brazzaville
    Demokratična republika Kongo 2.345.410 69.575.000 2012 30 Kinšasa
    Ekvatorialna Gvineja 28.051 633.441 2009 23 Malabo
    Gabon 267.667 1.514.993 2009 6 Libreville
    Sao Tome in Principe 1.001 212.679 2009 212 São Tomé
Južna Afrika
    Bocvana 600.370 1.990.876 2009 3 Gaborone
    Lesoto 30.355 2.130.819 2009 70 Maseru
    Namibija 825.418 2.108.665 2009 3 Windhoek
    Republika Južna Afrika 1.219.912 51.770.560 2011 42 Bloemfontein, Cape Town, Pretorija[16]
    Svazi 17.363 1.123.913 2009 65 Mbabane
Zahodna Afrika
    Benin 112.620 8.791.832 2009 78 Porto-Novo
    Burkina Faso 274.200 15.746.232 2009 57 Ouagadougou
    Gambija 11.300 1.782.893 2009 158 Banjul
    Gana 239.460 23.832.495 2009 100 Akra
    Gvineja 245.857 10.057.975 2009 41 Conakry
    Gvineja Bissau 36.120 1.533.964 2009 43 Bissau
    Liberija 111.370 3.441.790 2009 31 Monrovija
    Mali 1.240.000 12.666.987 2009 10 Bamako
    Mavretanija 1.030.700 3.129.486 2009 3 Nouakchott
    Niger 1.267.000 15.306.252 2009 12 Niamey
    Nigerija 923.768 166.629.000 2012 180 Abuja
    Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK) 420 7.728 2012 13 Jamestown
    Senegal 196.190 13.711.597 2009 70 Dakar
    Sierra Leone 71.740 6.440.053 2009 90 Freetown
    Slonokoščena obala 322.460 20.617.068 2009 64 Yamoussoukro[17]
    Togo 56.785 6.019.877 2009 106 Lomé
    Zelenortski otoki 4.033 429.474 2009 107 Praia
Skupaj 30.368.609 1.001.322.068 2009 33


Sklici in opombeUredi

  1. ^ [1]
  2. ^ Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). "Seaward extension of the East African Rift". Nature 321 (6070): 599–603. doi:10.1038/321599a0. 
  3. ^ Dalton, Rex (1.10.2009). "Oldest hominid skeleton revealed". Nature News. 
  4. ^ Stringer, C.B. (1994). "Evolution of Early Humans". V Steve Jones, Robert Martin & David Pilbeam. The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3. 
  5. ^ McHenry, H.M (2009). "Human Evolution". V Michael Ruse & Joseph Travis. Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3. 
  6. ^ Population. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
  7. ^ Kobo, Kingsley (25.8.2009). "Africa's population now 1 billion". AfricaNews. Pridobljeno dne 8.3.2012. 
  8. ^ 8,0 8,1 "Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings". Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno dne 29.9.2013. 
  9. ^ USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009 od dne Maj 2010[slepa povezava]
  10. ^ Španske Kanarske otoke, z glavnimi mesti Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njihove bližine Maroku in Zahodni Sahari. Podatki o prebivalstvu in površini so za leto 2001.
  11. ^ Špansko eksklavo Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  12. ^ Egipt uvrščamo med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega prekopa.
  13. ^ Portugalsko otočje Madeira pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njegove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  14. ^ Špansko eksklavo Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  15. ^ Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti vso državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja, medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.
  16. ^ Republika Južna Afrika uradno nima prestolnice, tradicionalno si oblast delijo ta tri mesta: Bloemfontein je sedež sodne, Cape Town zakonodajne in Pretorija upravne oblasti.
  17. ^ De facto glavno mesto je še vedno Abidžan.

Zunanje povezaveUredi

Splošne informacije
Zgodovina
Novice