Odpre glavni meni

Zagreb je glavno mesto Republike Hrvaške in središče istoimenske županije. Mesto se nahaja na obrobju gore Medvednica in na jugozahodnem delu Panonske nižine ob reki Savi. Nahaja se na nadmorski višini 122 m. Zagreb leži ob glavni kopenski magistrali med Srednjo Evropo in Malo Azijo, prav tako pa tudi ob enem od dovozov iz Panonske nižine do Jadranskega morja.

Zagreb
Grad Zagreb
Mesto
Mesto Zagreb
Montage of major Zagreb landmarks.jpg

Zastava

Grb
Lega mesta na Hrvaškem
Koordinati: 45°49′0″N 15°59′0″E / 45.81667°N 15.98333°E / 45.81667; 15.98333Koordinati: 45°49′0″N 15°59′0″E / 45.81667°N 15.98333°E / 45.81667; 15.98333
Država Zastava Hrvaške Hrvaška
Županija Grad Zagreb
župnija RKC 1094
Svobodno mesto 1242
Združitev 1850
Razdelitev 17 mestnih četrti
70 naselij
Upravljanje
 • župan Milan Bandić (Neodvisni)
Površina[1]
 • Mesto 641 km2
 • Urbano 162,22 km2
 • Metropolitansko obm. 3.719 km2
Nadmorska višina[2] 158 m
Najvišja nadmorska višina 1.035 m
Najnižja nadmorska višina 122 m
Prebivalstvo (2011)[3]
 • Mesto 790.017
 • Gostota 1.200 preb./km2
 • Urbano 686.163
 • Urbana gostota 4.200 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 1.107.623
 • Metropolitanska gostota 300 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 10000
Območna številka +385 01
Registracijska oznaka ZG
Spletna stran www.zagreb.hr

Vsebina

ZgodovinaUredi

Prva omemba in srednji vekUredi

Najstarejše naselje v bližini današnjega Zagreba je bilo rimsko mesto Andautonia (danes Šćitarjevo), ki je obstajalo med 1. in 5. stoletjem n. š. Prvi zapisi o mestu segajo v leto 1094, ko je madžarski kralj Ladislav I. ustanovil škofijo. Okoli škofije se je takrat razvilo naselje Kaptol, kjer so živeli predvsem duhovniki, na sosednjem hribu pa se je razvilo utrjeno naselje Gradec, kjer so živeli predvsem trgovci in obrtniki. Oba naselja so leta 1242 napadli Tatari. Hrvaški in madžarski kralj Bela IV. je Gradcu v znak hvaležnosti, da mu je nudilo varno zatočišče pred napadi Tatarov, podaril Zlato bulo, kar je mestu zagotovilo samoupravni privilegij znotraj kraljestva in svoj pravosodni sitem.

16. do 18. stol.Uredi

Med Kaptolom in svobodnim mestom Gradec je bilo veliko gospodarskih in političnih povezav, toda mesti sta ostali ločeni tudi, ko je Zagreb postal politično središče Hrvaške in Slavonije. Zagreb je postalo glavno mesto banovine leta 1621, ko je vladal ban Nikola IX Frankopan Tržaški. Na povabilo mestne uprave so v Zagreb leta 1606 prišli jezuiti in zgradili prvo gimnazijo, Cerkev sv. Katarine in samostan. Leta 1669 so ustanovili akademijo (predhodnica Univerze v Zagrebu), kjer so poučevali filozofijo, teologijo in pravo. Leta 1776 so se zaradi velikega požara v Varaždinu kraljevi svet, velik del plemstva in visoke upravne, pravosodne ter šolske ustanove preselile v Zagreb.

19. do sredine 20. stol.Uredi

V 19. stol. je bil Zagreb središče hrvaškega narodnega preporoda, prav tako pa so v tem času bile ustanovljene številne pomembne kulturne in zgodovinske ustanove (Banski dvori, Glasbena akademija, Matica ilirska, Prva hrvaška hranilnica itd.) Leta 1850 so se Gornji grad, Gradec in še nekaj okoliških naselij združili v Zagreb. To je bilo tudi obdobje, v katerem je Zagreb pridobil veliko novosti in doživel svoj razcvet. Med pomembnejšimi pridobitvami so bile: odprtje prve železniške proge (1862), ki je Zagreb povezala z Zidanim Mostom in Siskom, plinarno (1863), vodovod (1878), prvi tramvaj (1891), elektrarno (1907) in številne mogočne zgradbe, spomenike, parke ter muzeje.

V prvi polovici 20. stol. je prišlo do razširitve mesta Zagreb. Nastale so nove soseske, prebivalstvo pa se je povečalo za 70 %. Leta 1926 je začela oddajati prva radijska postaja v regiji. Med drugo svetovno vojno je bil Zagreb glavno mesto Neodvisne države Hrvaške, ki je bila nacistična marionetna država. Zagreb je v tem obdobju bil priča grozotam režima ustašev, ki so v bližini mesta v koncentracijskih taboriščih ubili na tisoče ljudi. Zagreb so 8. 5. 1945 osvobodili partizani.

Zgodovina po drugi svetovni vojniUredi

Zagreb je bil od leta 1945 do 1990 glavno mesto Socialistične republike Hrvaške, ene izmed šestih socialističnih republik SFRJ. V 50. letih 20. stol. se je začela izgradnja nove stanovanjske soseske na južnem bregu reke Save, ki jo danes poznano kot Novi Zagreb (prvotno se je soseska imenovala Južni Zagreb). Mesto se je zelo razširilo. V mesto so bila vključena naselja Dubrava, Podsused, Jarun, Blato in druge. Južno od Save je bilo izgrajeno mednarodno letališče Pleso (danes Letališče Franjo Tuđman). Leta 1987 je Zagreb gostil poletno univerzijado.

V Zagrebu je bila 25. 6. 1991 razglašena neodvisna država Republika Hrvaška. Med hrvaško osamosvojitveno vojno (1991–1995) je bilo mesto prizorišče nekaj spopadov in bombnih napadov, a se je izognilo večji škodi.

GeografijaUredi

PodnebjeUredi

Zagreb ima celinsko podnebje (»Cfb« po Köppenovi razvrstitvi podnebij). Poletja so po večini topla in temperature se lahko dvignejo nad 30 °C. Povprečna dnevna zimska temperatura je okoli 1 °C, povprečna poletna temperatura pa je 22 °C. Največ padavin pade v poletnih in jesenskih mesecih. Jutranja megla je značilna za obdobje od oktobra do februarja, predvsem na severnem delu mesta, ob gori Medvedica, in vzdolž reke Save. Februar je z 38,9 mm padavin najbolj suhi mesec v letu.

Klimatološki podatki za Zagreb
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto
Rekordno visoka temperatura °C   19,4 22,2 26,0 30,5 33,7 37,6 40,4 39,8 34,0 28,3 25,4 22,5 40,4
Povprečno visoka temperatura °C 3,7 6,8 11,9 16,3 21,5 24,5 26,7 26,3 22,1 15,8 8,9 4,6 15,8
Povprečna dnevna temperatura °C   0,3 2,3 6,4 10,7 15,8 18,8 20,6 20,1 15,9 10,5 5,0 1,4 10,7
Povprečno nizka temperatura °C −3,0 −1,8 1,6 5,2 9,8 13,0 14,7 14,4 10,8 6,2 1,4 −1,7 5,9
Rekordno nizka temperatura °C −24,3 −27,3 −18,3 −4,4 −1,8 2,5 5,4 3,7 −0,6 −5,6 −13,5 −19,8 −27,5
Povprečno št, dni s padavinami 9,8 9,4 11,0 13,0 13,5 13,7 11,2 10,4 10,4 10,9 11,3 11,0 135,6

Vir: Croatian Meteorological and Hydrological Service[4]

Naselja na območju ZagrebaUredi

Zagreb ni edino naselje na upravnem območju mesta Zagreb – obstaja več večjih naselij, kot so Sesvete in Lučko, ter več manjših naselij, Upravno območje mesta Zagreb zajema 70 naselij: Adamovec, Belovar, Blaguša, Botinec, Brebernica, Brezovica, Budenec, Buzin, Cerje, Demerje, Desprim, Dobrodol, Donji Čehi, Donji Dragonožec, Donji Trpuci, Drenčec, Drežnik Brezovički, Dumovec, Đurđekovec, Gajec, Glavnica Donja, Glavnica Gornja, Glavničica, Goli Breg, Goranec, Gornji Čehi, Gornji Dragonožec, Gornji Trpuci, Grančari, Havidić Selo, Horvati, Hrašće Turopoljsko, Hrvatski Leskovac, Hudi Bitek, Ivanja Reka, Jesenovec, Ježdovec, Kašina, Kašinska Sopnica, Kučilovina, Kućanec, Kupinečki Kraljevec, Lipnica, Lučko, Lužan, Mala Mlaka, Markovo Polje, Moravče, Odra, Odranski Obrež, Paruževina, Planina Donja, Planina Gornja, Popovec, Prekvršje, Prepuštovec, Sesvete, Soblinec, Starjak, Strmec, Šašinovec, Šimunčevec, Veliko Polje, Vuger Selo, Vugrovec Donji, Vugrovec Gornji, Vurnovec, Zadvorsko, Žerjavinec.

Mestne četrtiUredi

Na območju mesta Zagreb so bile leta 1999 ustanovljene mestne četrti in lokalni odbori. Skupno je v Zagrebu bilo ustanovljenih 17 mestnih četrti in 218 lokalnih odborov. Lokalni odbori so bili ustanovljeni za del mestne četrti, posamezno naselje, več medsebojno povezanih manjših naselij, ali pa za del večjega naselja, ki je v primerjavi z drugimi, ločen subjekt.

# Mestna četrt Površina (km²) Prebivalstvo

(2011)[5]

1 Donji grad 3,01 37.123
2 Gornji grad - Medveščak 10,12 31.279
3 Trnje 7,37 42.126
4 Maksimir 14,35 49.448
5 Peščenica - Žitnjak 35,30 56.446
6 Novi Zagreb - istok 16,54 59.227
7 Novi Zagreb - zapad 62,59 58.025
8 Trešnjevka - sjever 5,83 55.342
9 Trešnjevka - jug 9,84 66.595
10 Črnomerec 24,33 39.040
11 Gornja Dubrava 40,28 62.221
12 Donja Dubrava 10,82 36.461
13 Stenjevec 12,18 51.849
14 Podsused - Vrapče 36,05 45.771
15 Podsljeme 60,11 19.249
16 Sesvete 165,26 70.633
17 Brezovica 127,45 12.040
SKUPNO 641,43 792.875

DemografijaUredi

Po številu prebivalcev je Zagreb največje mesto na Hrvaškem in edino, v katerega širšem urbanem območju živi preko milijon prebivalcev. Po popisu iz leta 2001 ima ožje mesto 779.145 prebivalcev, od takrat pa se je po uradni oceni število povečalo na 784.900. Širše urbano območje, ki vključuje naselja Dugo Selo, Samobor, Velika Gorica in Zaprešić, ima po popisu 1.088.841 prebivalcev. Velika večina prebivalcev Zagreba v ožjem smislu (91,94 %) se je v popisu leta 2001 opredelila za Hrvate, najštevilčnejše manjšine so srbska (2,41 %), bošnjaška (0,8 %) in albanska (0,43 %). Slovencev je bilo 0,41 % oz. 3.225.


Pregled števila prebivalstva po letih[6]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
48.266 54.761 67.188 82.848 111.565 136.351 167.765 258.024 356.529 393.919 478.076 629.896 723.065 777.826 779.145 790.017

ZnamenitostiUredi

Gornji gradUredi

 
Streha cerkve sv. Marka

Gornji grad ali Gradec je zgodovinsko središče Zagreba. Ustanovljen je bil v srednjem veku, vse do 19. stol. pa je bil skupaj s Kaptolom urbano središče Zagreba. Trg sv. Marka, ki je nekoč bilo mesto trgovanja, je danes politično središče Hrvaške. Tu se nahajajo zgradba hrvaškega parlamenta, vlade in mestne skupščine.

  • Cerkev sv. Marka: se nahaja v samem središču trga Sv. Marka. Prvotno je bila sezidana v gotskem slogu, kasneje pa je bila preoblikovana v neogotskem slogu. Na strehi cerkve sta upodobljena zgodovinski grb Hrvaške in mesta Zagreb.
  • Cerkev sv. Cirila in Metoda: grška katoliška cerkev stoji na mestu, kjer je nekoč stala kapelica, ki pa se je porušila v potresu leta 1880. Sezidana je v neobizantinskem slogu.
  • Kamnita vrata (Kamenita vrata): Gornji grad je bil nekoč obdan z obzidjem in stolpi, v mesto pa se je dalo priti skozi več mestnih vrat. Do danes so se ohranila le vzhodna t. i. Kamnita vrata.
  • Stolp Lotrščak (Kula Lotrščak): je znana razgledna točka, ki nudi dober razgled na Donji grad. Pod stolpom se nahaja Strossmayerovo sprehajališče in vzpenjača, ki povezuje Donji in Gornji grad. Od 1. januarja 1877 dalje vsak dan iz topa v stolpu izstrelijo strel, s čimer nakažejo, da je ura poldne.

Kaptol in DolacUredi

Kaptol je zgodovinsko naselje, ki se je oblikovalo okoli zagrebške katedrale. Danes je središče verskih institucij.

  • Zagrebška katedrala: je bila zgrajena leta 1217. Večkrat je bila poškodovana zaradi vdorov sovražnikov in požarov, največ škode pa je utrpela v potresu leta 1880. Katedralo so po potresu temeljito obnovili v neogotskem slogu.
  • Dolac: se nahaja med Gornjim gradom in Kaptolom. Na njem se nahaja tržnica Dolac. Ob tržnici se nahaja Cerkev sv. Marije, zahodno od cerkve pa se nahaja Tkalčićeva ulica, ki je nastala na mestu, kjer je nekoč bil potok Medveščak, ki je včasih ločeval Gradec in Kaptol.

Donji gradUredi

 
Trg bana Jelačića

Donji grad je sodobno središče Zagreba. Zgrajen je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja.

  • Trg bana Jelačića: je glavni in največji trg mesta Zagreb. Na trgu se nahaja spomenik banu Josipu Jelačiću. Prvotno je kip bil obrnjen proti severu, da bi ban simbolno z mečem kazal proti Madžarom, ki se jim je v času svoje vladavine močno upiral. V času komunizma je bil kip odstranjen, ponovno pa je bil postavljen šele leta 1990 .
  • Ilica: je znana zagrebška nakupovalna ulica.
  • Zrinjevac: je najstarejši park mesta Zagreb.
  • Trg kralja Tomislava: se nahaja v neposredni bližini glavne železniške postaje. Na trgu stoji spomenik kralju Tomislavu, ki je bil prvi hrvaški kralj, in zgradba Umetniškega paviljona.
  • Hrvaško narodno gledališče (Hrvatsko narodno kazalište): je leta 1895 odprl Franc Jožef I. Zgrajeno je v neobaročnem slogu.

Ostale znamenitostiUredi

  • Maksimir: je park vzhodno od mestnega središča, kjer se nahaja zagrebški živalski vrt in stadion Maksimir (domači stadion nogometnega kluba Dinamo Zagreb)
  • Jarun: je športno-rekreacijski center z umetnim jezerom, kjer je urejeno kopališče in veslaška steza
  • Arena Zagreb: je največje večnamenska športna dvorana na Hrvaškem
  • Medvedica: planina Medvedica je priljubljena izletniška točka, ki je znana tudi pod imenom Sljeme. Na njem se nahaja smučišče in srednjeveška utrdba Medvedgrad

Prometna infrastrukturaUredi

 
Zagrebški tramvaj

Zagreb je središče 5 najpomembnejših avtocestnih tras na Hrvaškem. Najpomembnejša med njimi je avtocesta A1 Zagreb-Split-Dubrovnik, ki je dokončana do Ploč. Druga najpomembnejša trasa je A3 Bregana-Zagreb-Lipovac, ki povezuje severno Evropo s Turčijo. Ostale pomembne avtocestne trase so: A6 Zagreb-Reka, A4 Zagreb-Goričan, ki se na Madžarskem nadaljuje do Budimpešte, in A2 Zagreb-Macelj.

Zagreb je prav tako tudi pomembno železniško vozlišče. Skozi Zagreb poteka Panevropska prometna mreža, ki je ena izmed najpomembnejših evropskih železniških povezav. Skozi Zagreb potekata koridor V in koridor X.

 
Novi potniški terminal

Letališče Franjo Tuđman je največje in najbolj obremenjeno letališče na Hrvaškem. Nahaja se na območju Velike Gorice. Letališče je bilo dokončano in odprto za civilni promet leta 1959. Leta 2017 so odprli novi terminal. Zraven glavnega letališča deluje tudi manjše športno letališče, Letališče Lučko.

Javni promet je v Zagrebu sestavljen iz mreže tramvajev in busov. Zagrebško potniško podjetje ZET (Zagrebški električni tramvaj) upravlja vse tramvaje, notranje avtobusne linije in večino primestnih avtobusnih linij. Državno železniško podjetje Hrvatske Željeznice (Hrvaške železnice) upravlja omrežje mestnih in primestnih železniških povezav v širšem Zagrebškem območju.



Pobratena mestaUredi

Zagreb sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobrateno je z naslednjimi mesti:

Viri in opombeUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi