Orbitala
Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale. Elektronska orbitala je matematično izračunano območje, znotraj katerega se s 95 % verjetnostjo nahaja elektron. Elektron se v 5% lahko nahaja tudi izven tega področja.
V atomih, kjer je prisotnih več elektronov, se le ti razvrstijo v več orbital, glede na njihov energijski nivo. V vsaki orbitali sta lahko največ dva elektrona, ki se med seboj razlikujeta po smeri vrtenja okoli lastne osi (ločita se po spinu). Orbitale pa se razlikujejo tako po obliki (s-orbitale so okrogle, p-orbitale so iz dveh delov in d-orbitale iz štirih delov), kot po velikosti (1s je manjša od 2s, ta pa od 3s).
Za vse orbitale z istim glavnim kvantnim številom pravimo, da pripadajo isti lupini (npr. 3s, 3p, 3d).
Za zgradbo elektronske ovojnice so pri posameznih skupinah elementov značilne naslednje orbitale, kamor se razvrščajo elektroni:
- za elemente glavnih skupin s- in p-orbitale
- za elemente stranskih skupin d-orbitale
- za lantanoide in aktionide f-orbitale
Elektronska konfiguracija je razporeditev elektronov po orbitalah. V orbitali sta po dva elektrona, ki se razlikujeta po spinu oziroma smeri vrtenja.
Elektronska konfiguracija arzena je npr.: [Ar]3d10 4s2 4p3
Kjer pomeni [Ar] elektronsko konfiguracijo argona, kakršno imajo vsi elementi periodnega sistema do kriptona, 3d10 4s2 4p3 pa je značilna Elektronska konfiguracija zadnjih orbital samo za arzen. e- p+n+ so orbitale razdeljene
Mesto elektrona v elektronski ovojnici določimo tudi, tako da razporedimo elektrone po lupinah.
Razporeditev elektronov po lupinah
urediRazporeditev elektronov po lupinah je postopek s katerim računsko ugotovimo razporeditev elektronov (e-) elementov glavnih skupin v periodnem sistemu.
Perioda v kateri leži element nam pove koliko lupin ima element, skupina pa število elektronov v zadnji lupini (izjema je helij). Preostale periode, razen predzadnjih dveh popolno napolnimo. Največje možno število elektronov, ki jih lahko razporedimo v posamezno lupino izračunamo s formulo 2n2, pri čemer je spremenljivka n vrstno število skupine. Predzadnji lupini pa zapolnimo s kombinacijami številk 2, 8, 18 in 32. Vsota vseh elektronov je enaka vrstnemu številu elementa.
Primer:
- 87Fr - vrstno število
- 87Fr (_, _, _, _, _, _, _) - število lupin (vrstno število periode)
- 87Fr (_, _, _, _, _, _, 1) - število e- v zunanji lupini (vrstno število skupine)
- 87Fr (2, 8, 18, 32, _, _, 1) - polnjenje vseh lupin razen predzadnjih dveh (2n2)
- 87Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) - polnjenje predzadnjih dveh lupin (kombinacija števk - notranja lupina ima večje število e-)
perioda\skupina | I. | II. | III. | IV. | V. | VI. | VII. | VIII. |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1. | H (1) |
He (2) | ||||||
2. | Li (2, 1) |
Be (2, 2) |
B (2, 3) |
C (2, 4) |
N (2, 5) |
O (2, 6) |
F (2, 7) |
Ne (2, 8) |
3. | Na (2, 8, 1) |
Mg (2, 8, 2) |
Al (2, 8, 3) |
Si (2, 8, 4) |
P (2, 8, 5) |
S (2, 8, 6) |
Cl (2, 8, 7) |
Ar (2, 8, 8) |
4. | K (2, 8, 8, 1) |
Ca (2, 8, 8, 2) |
Ga (2, 8, 18, 3) |
Ge (2, 8, 18, 4) |
As (2, 8, 18, 5) |
Se (2, 8, 18, 6) |
Br (2, 8, 18, 7) |
Kr (2, 8, 18, 8) |
5. | Rb (2, 8, 18, 8, 1) |
Sr (2, 8, 18, 8, 2) |
In (2, 8, 18, 18, 3) |
Sn (2, 8, 18, 18, 4) |
Sb (2, 8, 18, 18, 5) |
Te (2, 8, 18, 18, 6) |
I (2, 8, 18, 18, 7) |
Xe (2, 8, 18, 18, 8) |
6. | Cs (2, 8, 18, 18, 8, 1) |
Ba (2, 8, 18, 18, 8, 2) |
Tl (2, 8, 18, 32, 18, 3) |
Pb (2, 8, 18, 32, 18, 4) |
Bi (2, 8, 18, 32, 18, 5) |
Po (2, 8, 18, 32, 18, 6) |
At (2, 8, 18, 32, 18, 7) |
Rn (2, 8, 18, 32, 18, 8) |
7. | Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) |
Ra (2, 8, 18, 32, 18, 8, 2) |