Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2008/Izbirni krog
 Izbrane slike v Wikipediji
Večina izbranih slik je predstavljenih na Glavni strani v rubriki Slika tedna, ki jo lahko vključite na svojo uporabniško stran s predlogo {{Slika tedna v okvirju}}. Če želite na Glavni strani predstaviti še ne prepoznano slikovno gradivo podobne kakovosti, ga z ustrezno prosto licenco naložite na Zbirko (Commons), dodajte v ustrezen članek v slovenski Wikipediji in ga predlagajte v glasovanje. |
|
V spodnjem seznamu si iz vsake kategorije izberite največ 1 sliko (pri najobširnejših kategorijah - Pokrajina in Arhitektura, lahko izberete dve sliki; -> obrazložitev pod prvo točko dopolnitve), ki je po vašem mnenju najlepša.
Za sliko glasujte tako, da k njeni zaporedni številki dodate svoj oštevilčen podpis (#{{ZA}} --~~~~). Zaradi kritik lanskega izbora, je tokrat prepovedano glasovanje za lastne slike (-> obrazložitev pod drugo točko dopolnitve).
Zmaga slika z največ glasovi, če bodo razlike premajhne se v naslednji, zaključni krog, uvrsti prva slika iz vsake kategorije oz. več, če v kateri izmed kategorij nobena slika ne dobi zadostne podpore (prag so 4 glasovi).
Zmagovalna slika bo predstavljena prvi teden v letu 2009 v razdelku »Slika leta 2008«.
1. krog izbora se je pričel 30. novembra 2008 in se je končal 14. decembra 2008. Drugi, finalni, krog traja do vključno 30. decembra.
Dopolnitev 2. december 2008 (glej pogovorno stran):
- V eni zmed kategorij lahko izberete sliko več kot je dovoljeno; skupaj lahko izberete največ 10 slik.
- Za 1 svojo sliko lahko glasujete le, če se odpoveste dodatnemu glasu (opredeljenem v zgornji točki).
 | Stran je arhivska, zato je, prosimo, ne urejajte. Vse nove komentarje lahko objavite na tekoči pogovorni strani. |
A) Pokrajina
Lendavske gorice
Lendavske gorice so gričevje na meji z Madžarsko. So najmanjša slovenska vinogradniška pokrajina, saj merijo le dobrih 17 kvadratnih kilometrov, po deležu vinogradov in videzu pa sodijo med najbolj značilne vinogradniške pokrajine. Po letu 1920 sta dve tretjini pokrajine pripadali Madžarski, zahodna tretjina pa takratni Kraljevini SHS. Avtor fotografije: Žiga Glasovi: Sneg pri Novi vasi
Sneg pri Novi vasi na Polževski planoti Zima je letni čas. Koledarska zima na severni polobli traja od zimskega solsticija (21. decembra ) do pomladanskega enakonočja (21. marca). Meteorološka zima pa zajema december, januar in februar, oz. na južni polobli pa junij, julij in avgust. Avtor fotografije: Mihael Simonič Glasovi: Blejski otok Blejski otok je majhen otok sredi Blejskega jezera na katerem stoji baročna cerkev. Površina otoka je 0.82 ha. Leži v zahodnem delu jezera in sega 18 m nad jezersko gladino.
Glasovi:
Dovžanova soteska Reka Tržiška Bistrica teče skozi Dovžanovo sotesko Dovžanova soteska je soteska hudourniške reke Tržiška Bistrica. Reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata. Soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Skozi sotesko je speljana zanimiva geološka, gozdna, planinska in razgledna pot ter pot do partizanske tiskarne-tehnike. Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije. Leži 3 km severno od kraja Tržič, ob cesti Tržič-Jelendol.
Glasovi: Zidani most Izliv Savinje v Savo pri Zidanem Mostu in železniška mostova Naselje Zidani Most je pomembno železniško križišče, kjer se od železniške proge Ljubljana-Zagreb, zgrajene leta 1862, odcepi proga proti Mariboru. Čez Savinjo vodijo železniška mostova in kamniti cestni most. Avtor fotografije: Amba Glasovi: Kobarid Kobarid je mesto in sedež istoimenske občine v Sloveniji, ki leži v kobariški kotlini. Zaradi svoje lege ima Kobarid pomembno strateško lego, saj leži ob pomembni poti čez Predel v Italijo. Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v Halštatski dobi. Kobarid je prepoznaven predvsem po Soški fronti in njenem zaključku, imenovanem Čudež pri Kobaridu. V spomin na ta italijanski poraz je postavljena kostnica na zelo razglednem Gradiču. Bitka je dokumentirana tudi v Hemingwayevem romanu Zbogom orožje. Danes je Kobarid znan kot naselje, ki ponuja obilo športnih aktivnosti, naravne in kulturne znamenitosti ter ogled večkrat nagrajenega Kobariškega muzeja prve svetovne vojne.
Glasovi: Stegovniški slap Stegovniški slap je zaradi nedostopnosti eden izmed manj znanih slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro. Najbolj mogočen je spomladi oz. jeseni ali pa po močnejših nalivih. Avtor fotografije: Mihael Simonič Glasovi: Ajdovska deklica
Avtor fotografije: M. Lačen Glasovi: Nanos Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Poleg Snežnika je najbolj značilna gora na Notranjskem.
Glasovi:
Pogled na Julijske Alpe Pogled na Julijske Alpe z Mangarta proti vzhodu (od leve proti desni so vidni Ponca, Špikova skupina, Mojstrovka, Škrlatica, Razor, Prisank, Travnik, Triglav, Kanjavec, Jalovec (v ospredju), Lepo špičje, ... Avtor fotografije: Christian Mehlführer Glasovi:
Sončni zahod Sončni zahod s Triglavom, najvišjo slovensko goro, v ozadju viden iz Ljubljanskega gradu Avtor fotografije: Žiga Glasovi: |
B) Živali
ČebelaAvtor fotografije: Lanfra Glasovi: Čopasti ponirek Glava mladiča čopastega ponirka (Podiceps cristatus) z značilnimi črnobelimi progami. Slikan med reševalno akcijo poleti 2006. Mešana jata čopastih in malih ponirkov je ostala ujeta v izginjajočem bazenčku, enem redkih ki so ostali, ko je Cerkniško jezero skoraj popolnoma presahnilo. Čopasti ponirki so vodne ptice. Veljajo za najbolj prepoznavno in razširjeno vrsto ponirkov v večjem delu Evrope. Imajo zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti. Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov. Avtor fotografije: Yerpo Glasovi: Krastača_-_Bufo_bufo_mating.jpg)
Navadna krastača (znanstveno ime Bufo bufo) je zelo razširjena vrsta krastač po vsej Evropi, razen skrajnega severa in juga. Od drugih žab jo loči vlažna in bradavičasta koža. Samica je opazno večja od samca in lahko zraste do 18 cm. Za samozaščito uporablja tudi strup imenovan bufagin, ki lahko manjšim živalim povzroči celo mišične krče, srčne in dihalne težave. Krastača večino leta preživi na kopnem, le v času parjenja, marca in aprila, se napoti k stalnim mrestiščem v vodi. Da bi krastače zaščitili so v številnih evropskih državah na kritičnih odsekih cest, ki jih krastače prečkajo, postavili posebne podhode. Prehranjujejo se s polži, ličinkami, žuželkami in različnimi črvi. Avtor fotografije: Mihael Simonič Glasovi:
Planinska kavka Planinska kavka slikana na Košutnikovem turnu v Karavankah. Ptica je velika približno enako kot kavka. Gnezdi v skalnih razpokah nad gozdno mejo v evropskem, osrednje azijskem in indijskem visokogorju. Gnezdo je iz suhljadi, postlano z vlakni, dlako in perjem. Avtor fotografije: Brane Blokar Glasovi: Alpski kozorog
Alpski kozorog (Capra ibex ibex) je kozi sorodna visokogorska žival. Živi v Alpah. V Sloveniji je bil iztrebljen v 17. stoletju, leta 1902 pa je bil znova naseljen pri nas in zdaj živi v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah. Samec alpskega kozoroga je težak do 100 kg in ima do 130 cm dolge rogove. Avtor fotografije: Christian Mehlführer Glasovi: |
C) Rastline
Črni teloh Črni teloh (znanstveno ime Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod Helleborus. Ime naj bi izviralo iz grščine in pomenilo smrtno hrano. Avtor fotografije: Žiga Glasovi: Trobentica Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris) je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, poznana po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do maja. Avtor fotografije: Žiga Glasovi: Čemaž Pomladanski gozd, slikan blizu Planinskega polja. Po tleh je čemaž. Čemaž, divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec (znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki. Uvrščamo jo v rod lukov. Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline (vonj po česnu, rjavi medvedi radi jedo čemaž, listi suličaste oblike ...). Avtor fotografije: Mihael Simonič Glasovi: Orhideja Orhideja na razstavi orhidej in metuljev v Arboretumu Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad lesnatih rastlin (dreves in grmovnic ), ki služijo v raziskovalno - prosvetne namene.
Glasovi: Golica Golica je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Poznana je predvsem po velikih nahajališčih gorskih narcisah (Narcissus poeticus radiiflorus), ki jim domačini pravijo tudi ključavnice. Narcise so trajnice s čebulico in so vetrocvetke, zato se v velikem številu nahajajo predvsem na goličavah, travnikih, kjer so pogoji za razmnoževanje ugodni. V maju poteka na Planini pod Golico tradicionalna prireditev »Praznik narcis«. Danes pobočja Golice služijo kot pašnik za ovce, vse do leta 1957 pa so jo domačini iz vasi pod njo kosili. Hrib prebivalcem pod njo pomeni velik ponos, med drugim tudi zaradi svetovno znane Avsenikove polke Na Golici. Avtor fotografije: Žiga Glasovi:
Tulipan Tulipan je zelnata trajnica s čebulico iz družine lilijevk (Liliaceae). Najbolj znana polja tulipanov, ki vsako leto privabijo več sto tisoč obiskovalcev so na Nizozemskem. V Sloveniji so največje razstava tulipanov vsako leto v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji Potok. Slika je bila posneta v slednjem parku. Avtor fotografije:Mihael Simonič Glasovi: |
Č) Arhitektura
Kongresni trg
Trg je bil tu že v času baroka, prvič pa so ga močno razširili in preuredili za potrebe kongresa Svete alianse, leta 1821. Večji del trga danes zavzema Park Zvezda, ki je dobil ime zaradi simetrične razporeditve treh poti, ki tečejo čez celoten park. Na trgu se nahaja tudi večje javno parkirišče. Na parku stoji več spomenikov; replika kipa Emonca, sidro z ladje Rex, nekoč pa tudi spomenik kralju Petru I. Karađorđeviću. Pomembnejše stavbe so sedež Univerze v Ljubljani, Kazina, Slovenska filharmonija, Uršulinska cerkev in stavba Slovenske matice. Glasovi: Cerkev sv. Kancijana
Cerkev sv. Kancijana je župnijska cerkev župnije Mirna Peč, ki stoji v starem delu Mirne Peči. Tretjo prezidavo, ki stoji še danes, so zgradili leta 1915 po načrtih sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. Od stare cerkve je arhitekt ohranil le prezbiterij, ki je danes stranska kapela in zvonik, ostali del cerkve pa je bil porušen in na novo sezidan. Cerkev je bila s prispevki vaščanov in občine povsem obnovljena leta 2007. Avtor fotografije: Jernej (Rude) Glasovi: Žička kartuzija Žička kartuzija je kartuzijanski samostan v dolini svetega Janeza Krstnika v bližini Žič v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih 1155-1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina. Ustanovitelja sta bila štajerski mejni grof Otokar III. in njegov sin Otokar IV. iz rodbine Traungaucev. Samostan je znan tudi po tem, da je v njegovem sklopu delovala najstarejša lekarna na Slovenskem. Avtorica fotografije: Amazone7 Glasovi: Muzej na prostem Rogatec Zaradi izjemnih lastnosti je bil Muzej na prostem Rogatec leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem je predstavljeno življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju ter na začetku 20. stoletja. V svinjaku na sliki je prostora za štiri prašiče. V podaljšku svinjaka je listnica. Sprednji del nadstropja ima late kot kozolec. V pokritem hodniku se še danes suši slama za popravljanje slamnatih streh. Na latah se suši repno in korenjevo listje za borno prehrano svinj pozimi. Svinjak, ki je razstavljen v muzeju so zgradili v petdesetih letih 20. stoletja po tradicionalni zasnovi. Avtor fotografije: Janez Novak Glasovi: Cerkev Svetega Ruperta Zvonik gotske župnijske cerkve Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem Župnijska cerkev Svetega Ruperta na Dolenjskem je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Cerkev se v arhivskem gradivu prvič omenja leta 1163, a moramo njene zametke iskati že v 11. stoletju. Današnja cerkev je rezultat vsaj treh gradbenih faz, ki so se zvrstile v 15. stoletju, ter manjših obnovitvenih del v zadnjih stoletjih. Avtor fotografije: Amazone7 Glasovi:  Drevored in polje oljne repice pred dvorcem Dornava Dvorec Dornava stoji v naselju Dornava na Ptujskem polju. Prvič je bil omenjen leta 1435. V 18. stoletju ga je kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal dograditi v velik baročni dvorec s parkom. Dvorec je zgrajen iz treh traktov: glavnega in dveh stranskih, v obliki črke U. Osrednja slavnostna dvorana je poslikana s podobami antičnega junaka Herkula, ostali deli pa so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu nastanjena umsko prizadeta mladina, danes pa je dvorec prazen. Nekatere tapiserije in pohištvo se danes nahajajo v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Avtor fotografije: Žiga Glasovi:
Kubed
Obrambni peterokotni stolp v kraju Kubed v občini Koper, ki so ga leta 1833 spremenili v zvonik. Avtor fotografije: Pinky Glasovi: Dominkova domačija.JPG) Dominkova domačija je najstarejša ohranjena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj–Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«).
Glasovi:
Celjski dom Cêljski dóm je stavba v Celju nasproti glavne stavbe železniške postaje na križišču Krekovega trga in Ulice XIV. divizije. Zgrajena je bila v neogotskem slogu med letoma 1905 in 1906 po načrtih dunajskega arhitekta Branga. Avtor fotografije: Jernej Glasovi: Grad Ostrovica Grad Ostrovica (nemško Burg Hochosterwitz) je eden najslikovitejših gradov v današnji Avstriji. Nahaja se v bližini Šentvida ob Glini na Avstrijskem Koroškem. Stoji na 160 m visoki osameli apnenčasti skalni vzpetini (681 mnm), ki se dviguje nad dolino. V jasnem vremenu je grad viden že z razdalje 30 ali več kilometrov. Leta 1994 je bil vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad »volčjimi jamami«, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. V arhitekturni podobi, kakršna je od 16. stoletja do današnjih dni, ni bil grad nikoli premagan. Avtor fotografije: Žiga Glasovi:
Avtocestni most
Avtor fotografije: Johann Jaritz Glasovi:
Tičarjev dom
Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) je planinska postojanka, ki stoji tik ob cestnem prelazu Vršič. Prvotna Slovenska koča je bila postavljena 4. avgusta 1912. Sedanji dom je bil zgrajen na starih temeljih 31. julija 1966, poimenovan po dr. Josipu Tičarju, nekdanjemu predsedniku podružnice SPD in soustanovitelju GRS. Upravlja ga PD Jesenice. Beri dalje ... Avtor fotografije: Brane Blokar Glasovi: |
D) Ostala kulturna dediščina
Avba Avba (nemško Haube) je žensko pokrivalo, znana po vsej Evropi, ki za razliko od klobuka nima krajcev. V Sloveniji je poznana predvsem v alpskem svetu kot del narodne noše. Obstajale so tri različice: praznična, ženitovanjska in žalna.
Glasovi: Borovo gostüvanje
Prvo borovo gostüvanje v Šalamencih leta 1931 Borovo gostüvanje ali poroka z borom je pustna prireditev, ki poteka v tistih prekmurskih vaseh, kjer se v predpustnem času (od sv. Treh kraljev do pustnega torka) v vasi ni nihče poročil.
Glasovi: Prekmurska gibanica Prekmurska gibanica je znana specialiteta prekmurske kuhinje, ki se jo postreže kot sladico. Jed je zelo kalorična in zanjo potrebujemo listnato testo ter štiri vrste nadeva (skutin, jabolčni, orehov in makov). Avtor fotografije: Žiga Glasovi: Vitraž Slika je bila s strani odstranjena. Razlog: neprosta slika.Vitraž v murskosoboški cerkvi sv. Nikolaja. Na kraju, kjer je soboška katoliška cerkev, posvečena sv. Nikolaju (Miklavžu), naj bi stal v 2. in 3. stoletju rimski poganski tempelj in okrog njega naj bi bilo pokopališče. Majhna vzpetina, na kateri je zgrajena cerkev, je po mnenju mnogih najlepši in najvišji prostor v Murski Soboti. Slovenci, ki so se naselili na tleh današnje Sobote, so sprejeli krščansko vero od Bavarcev. Leta 796 je bilo v Pipinovem taboru nekje ob Donavi veliko posvetovanje, kako bi slovensko in bavarsko ljudstvo v Panoniji pridobili za krščansko vero. Karel Veliki je namreč trikrat zaporedoma premagal divje Avare in zato se je odprlo misijonsko polje. Leta 798 se je solnograški škof Arno napotil med Slovence v Panonijo, kjer je poučeval ljudstvo, posvečal cerkve in nastavljal duhovnike.
Glasovi:
Čipke Idrijske čipke so bile spočetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu 17. stoletja, ko so delavci začeli zgubljati delo v rudniku. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta 1875, ko je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni Evropi ter Ameriki. Leta 1876 so klekljarice pod vodstvom Ivanke Ferjančič odprle čipkarsko šolo. Klekljarice so ustvarjale čipke s pomočjo papircev (na njih je bila s svinčnikom narisana oblika čipke), ki so jih namestile na bulo (valjast predmet, na katerega so vstavljali čipke in je bil po navadi postavljen v nizko košaro).
Glasovi: |
E) Likovna umetnost
Poslikava Avtorica fotografije: Ines Zgonc Glasovi:
Poletje
Poletje, slika Ivane Kobilce, najpomembnejše slovenske slikarke (1861 — 1926) Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerijaGlasovi:
Mrtvaški ples Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez iz Kastva leta 1490. To je slikarska ali grafična podoba plesa ali sprevoda, v katerem so po stanovih razporejeni živi ljudje, skeleti mrličev in smrt sama. Med drugim sporoča, da smrt ne gleda na človekov stan in je ne moremo podkupiti. Avtor posnetka dela v javni lasti: Marjan SmerkeGlasovi: Kofetarica
Kofetarica, slika Ivane Kobilce, najpomembnejše slovenska slikarke (1861 — 1926) Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerijaGlasovi: Zamorka
Zamorka, slika Antona Ažbeta, pripadnika slovenskih realistov (1862 — 1905) Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerija Glasovi: |
F) Nerazvrščeno
Lanterna Lanterna na Taboru Baumkircherjev turn, tudi Tabor oz. Spodnji grad je stolpast grad v Vipavi. Grad je leta 1342 sezidal Herhlin Kranspergar v bližini kamnitega mostu čez reko Vipavo v obliki stolpastega gradu, verjetno tudi za obrambne namene. V svoji zgodovini je večkrat zamenjal lastnike. Od leta 1624 pa vse do konca prve svetovne vojne je bil grad v lasti rodbine Lanthieri. Danes je ohranjeno manjše poslopje, del obzidja s portalom in okrogli obrambni stolp. Avtor fotografije: Johann Jaritz Glasovi: Grb Kranjske
Grb vojvodine Kranjske Kranjska je bila od 16. stoletja osrednja slovenska zgodovinska pokrajina. Kot upravna enota je bila del Rimsko-nemškega in Avstrijskega cesarstva, Ilirskih provinc in Avstro-Ogrskega cesarstva, dokler ni bila z združitvijo v državo SHS kot posebna enota ukinjena | preberi več ...
Glasovi:
Spomenik Juliusu Kugyu Slika je bila s strani odstranjena. Razlog: neprosta slika.Spomenik Juliusu Kugyju z Jalovcem v ozadju
Glasovi: Državna meja Eden najbolj zanimivih delov slovensko-hrvaške državne meje se nahaja ob vznožju Gorjancev pri Metliki. Kljub zelo zapleteni meji ni znano, da bi povzročala kakršne koli zaplete med ljudmi. To je posledica prijateljskih odnosov med prebivalci obeh strani, ki so med 2. svetovno vojno intenzivno sodelovali v narodno osvobodilnem boju. Česte so bile mešane brigade in partizanski odredi. Umrlim borcem, Slovencem in Hrvatom, so posvetili spominski center na hrvaški strani v kraju Sošice. Avtorja zemljevida: Rainman in Mihael Simonič Glasovi: Bobnarka Nataša Regovec, bobnarka skupine skupine Laibach na zadnjem koncertu turneje Volk, v Kopru, 18. oktobra 2008.
Glasovi: Portal Kamniti portal na vrtovih Dolenjskega muzeja Avtor fotografije: Rude Glasovi: |