Ljubljanski grad

Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.

Ljubljanski grad
Stolp z zastavo mesta
Stolp z zastavo mesta
Zemljevid centra Ljubljane
Zemljevid centra Ljubljane
Ljubljanski grad
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
LegaGrajska planota 1 (severozahodni rob slemena Grajskega griča nad jedrom mesta Ljubljane)
Mestna občina Ljubljana
Koordinati46°2′56″N 14°30′32″E / 46.04889°N 14.50889°E / 46.04889; 14.50889Koordinati: 46°2′56″N 14°30′32″E / 46.04889°N 14.50889°E / 46.04889; 14.50889
Uradno ime: Ljubljana - Grad
Razglasitev22. februarja 1986
evid. št.340[1]
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči.

ZgodovinaUredi

Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati.

V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. Mestna občina Ljubljana je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali na gradu vse do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let se je začelo več kot 35-letno obdobje obnavljanja gradu. V 90. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu poročnih svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav.

Na Grajskem griču je v neposredni bližini gradu od sredine 70. let tudi spomenik puntarjem, upornim tlačanom, novozgrajena cesta na Grad (po njegovem severovzhodnem pobočju) pa je dobila ime Cesta slovenskih kmečkih uporov, oboje skladno s takrat prevladajočim uradnim pogledom oz. ideologijo zgodovine razrednih bojev.

Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod Ljubljanski grad.

GalerijaUredi

ŠanceUredi

Ostanke utrdb - "Šance" v sredini Grajskega griča, ki so obenem tudi njegov najvišji naravni del (403 mnv), je arhitekt Jože Plečnik konec 30. let 20. stoletja preuredil v zanimivo sprehajališče.

Sredi peščenega platoja na Šancah je postavljen tudi telekomunikacijski stolp (RTV antena). Šance so z Gradom povezane s kostanjevim drevoredom (Grajski drevored) po slemenu (hrbtu) Grajskega griča. Na drugem, jugovzhodnem koncu griča je t. i. Pasja jasa oz. uradno Orlov vrh (356 m; na njem so med 2. svetovno vojno - konec leta 1943 uredili vojaško pokopališče za Slovenske domobrance). V prisojni legi pod njim je bil po vzoru Prage nedavno urejen Mestni vinograd.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 340". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Zunanje povezaveUredi