Wikipedija

Snežnik

gora v Sloveniji
Za druge pomene glej Snežnik, Ilirska Bistrica.

Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), najvišja nealpska planota v Sloveniji, ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Vsako leto obišče Snežnik približno 50.000 turistov.

Snežnik
Razgled s Snežnika pozimi
Najvišja točka
Nadm. višina1.796 m
Koordinate45°35′18″N 14°26′50″E / 45.58843°N 14.44727°E / 45.58843; 14.44727 
Geografija
Snežnik se nahaja v Slovenija
Snežnik
Snežnik
Lega: Notranjsko-primorsko hribovje, Slovenija
Pristopi
Najlažji pristopSviščaki

Geološka zgradba in površje

uredi

Površje je močno zakraselo, prevladuje kredni apnenec, na vrhu Snežnika je precej jurskega apnenca, ki se pojavlja tudi na območju Gomanc. Dolomita je malo. Snežnik ima narivno zgradbo, čelo nariva poteka po južni strani planote od Knežaka do državne meje in še čez.

Prevladujejo višine 800–1400 m, osrednja gmota Snežnika z vrhovi Veliki Snežnik (1796 m), Mali Snežnik (1694 m) in vmesnim Srednjim Snežnikom (1719 m), pa tudi Grčovskim (1684 m), Kindlerjevim (1680 m) in Holarinski vrhom (1559 m), Karolinovim vrhom (1624 m), Glavico (1598 m) in Kališkim vrhom (1593 m), se vzpenja višje, medtem ko je izven osrednje gmote najvišja Travica (1503 m)[1] v bližini Jelenove luže v jugozahodnem delu planote, ki je najjužnejši slovenski tisočpetstotak. Nekoliko nižji vrhovi v masivu so Lom (1484 m), Ždrocle (1478 m), Planinc (1479 m), ? (1476 m), Zadnje omanice (1475 m), Peščina (1365 m), Zatrep (1457 m), Prnjava (1448 m), Grčovec (1443 m), Bukov vrh (1437 m), Praprotnica (1432 m), Dušovec (1430 m), Ilovca (1416 m), Grohot (1404 m), Gašperjev hrib (1402 m), Medvedova glava (1396 m), Mavrov vrh (1394 m), Cifre (1391 m), Žaknovec (1390 m), Lavrihov vrh (1390 m), Argan (1388 m), Rebri (1386 m) Udnik-pri Sviščakih (1381 m), Cifre (1381 m), Vrh Pekla (1372 m), Bukovec (1370 m), Kruljčev vrh (1367 m), Mavrova reber (1366 m), Kameni vrh (1361 m), Vrh Sežanje (1356 m), Pravdenjak (1355 m), Timani vrh (1351m), Mačkov vrh (1341m), Brešce (1340 m), Tjura (1336 m), Jesenovec (1328 m), Mali pomočnjak (1328 m), Klešče (1308 m), Strmi griči (1306 m), Veliki Razbor (1300 m), Orlovica (1299 m), Dedna gora (1293 m), Mlačica (1279 m), Škodovnik (1260 m), Strgarija (1254 m), Velika Ojstrica (1250 m), Petehovec (1241 m), Bička gora (1236 m), Šintovnik (1216 m). V zadnji ledeni dobi je dele Snežnika zajela poledenitev. Na več mestih so nastale neizrazite morene ali pobočna melišča. Največ ledenodobnih usedlin je ohranjenih na Gomancah. Tam so se v jezeru za moreno odložili peski, mivka in plastovite gline. Kraško površje pa je poleg pleistocenske poledenitve oblikovalo predvsem kemično raztapljanje apnenca. Pokrajina je v grobem uravnana, v drobnem pa razjedena. Površinske kraške oblike so velike, tudi nad 100 m globoke kraške doline (Leskova dolina, Mašun, Grda draga, Smrekova draga/Pekel, Črna draga). Svet je težko prehoden, večje in manjše vrtače se pojavljajo precej na gosto, na površju je veliko žlebičev, škavnic in škrapelj. Znanih je okrog 300 kraških jam in brezen, najgloblje je brezno Bogomila Brinška (506 m).

Podnebje

uredi

Kljub veliki namočenosti je planota brez površinskih vod. Del padavin odteka proti izvirom Reke, v Pivško kotlino, na Loško polje, del pa proti Čabranki, Kolpi in Rječini. Zaradi nenaseljenosti je voda Bistrice, Podstenjška in Obrha primerna za vodno oskrbo.

Snežnik spada med najbolj namočene dele v Sloveniji, letno pade do 3000 mm padavin, na območju Gomanc tudi do 4000 mm letno. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta. Večina zimskih padavin je v obliki snega, ki obleži v globljih vrtačah in kraških kotanjah do poletja. Največ snega so izmerili leta 1976, in sicer 178 cm. Zaradi višine in obilnih padavin so temperature nižje, k svežini prispeva znatna prevetrenost, precejšnja oblačnost, veliko število deževnih dni in manj sončnega obsevanja. Na meteorološki postaji Gomance je srednja letna temperatura 6,7 °C, julijska okrog 15,5 °C, januarska pa -3,5 °C. Na leto je 127 dni s povprečnimi temperaturami pod lediščem. Pogosto se pojavlja žled.

Prst, flora in favna

uredi

Na apnencu je nastala tenka in nesklenjena odeja prsti, prevladuje kamnito površje, več prsti je na morenah in grušču v dnu večjih kotanj. Na jugozahodne strani med Zgornjo Pivko in dolino Reke so bili gozdovi izkrčeni v obsežne pašnike za pašo drobnice. Pasli so tudi po gozdovih do vrha Velikega Snežnika. V sklenjenih gozdovih prevladuje dinarski gozd bukve in jelke, zlasti v nadmorski višini 700–1200 m. Porašča večji del planote, na severni strani sega do dolin, nižje preide v dinarske podgorske bukove sestoje. V višinah 1400–1600 m so zelo razširjene združbe visokogorskih bukovih gozdov, ki segajo do gozdne meje. Najvišje vrhove Snežnika porašča rušje ali trava.

Nenaseljenost in težka dostopnost zaradi drobne površinske razčlenjenosti sta dolgo ovirali izkoriščanje lesnega bogastva, zato so marsikje ohranjene avtohtone gozdne združbe. V 20. stoletje se je s prometom po železnici odprlo široko tržišče in začelo intenzivnejše izrabljanje. Za ohranitev dinarskih visokogorskih bukovih gozdov je bil ustanovljen gozdni rezervat Ždrocle, ki leži na južnih obronkih Snežnika v nadmorski višini od 1300 do 1478 m. Od leta 2007 je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivom Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope.[2] Gosta mreža gozdnih cest omogoča odvažanje lesa v lesnopredelovalne obrate na obrobju planote.

Flora snežniške planote je srednjeevropska, z močno primesjo južnoevropskih vrst, nad gozdno mejo je visokogorska. Sestavljajo jo vrste iz Alp in z Balkanskega polotoka, zlasti iz Dinarskega gorovja. Geobotanično je zanimiv vegetacijski obrat v ulekninah in kraških kotanjah na severni strani planote. Robove kotanj prerašča bukovje, nižje prevladujejo čisti smrekovi sestoji, ki jim proti dnu sledi rušje in trava. V obsežnih gozdovih živijo številne živalske vrste, tudi velike zveri (volk, ris, rjavi medved). Čezmerno namnožena srnjad in jelenjad ter ponovno naseljeni mufloni delajo v gozdovih z objedanjem vršičkov precejšnjo škodo.

Ptice

uredi

Na območju Snežnik–Pivka so prisotni:[3]

Ime Gnezdenje v Snežniku-Pivki Volovja reber Opombe
triprsti detel 30–40 parov prisoten v bukovih gozdovih[4][5]
belohrbti detel 15–25 parov [6]
veliki skovik 40–50 parov gnezdi
kotorna 10–20 parov gnezdi
slegur 40–50 parov gnezdi Najvišja gostota v Sloveniji[7]
kačar 1–3 pari gnezdi Redek v Sloveniji[8]
rjava cipa 5–10 parov Redka v Sloveniji[9]
travniška cipa zimski gost [8]
planinski orel 1 par gnezdi Edini par v regiji,[7] prisoten okrog vrha Snežnika[4]
velika uharica 2–3 pari gnezdi
črna štorklja 2 para prelet
kosec 17–25 parov gnezdi
sokol selec 3–4 pari gnezdi prisoten okrog vrha Snežnika[4]
mali skovik 10–20 parov
mala tukalica 2–5 parov
divji petelin 10–20 samcev Prisoten pod Malim Snežnikom[4]
sršenar 10–15 parov gnezdi[8]
smrdokavra 30–50 parov gnezdi
pivka 30–50 parov gnezdi
gozdni jereb 30–60 parov gnezdi
koconogi čuk 40–70 parov
črna žolna 50–80 parov gnezdi
prepelica 50–100 parov gnezdi
beloglavi jastreb 90–100 parov prelet
veliki strnad 100–200 parov gnezdi
repaljščica 100–200 parov gnezdi
kozača 140–200 parov gnezdi Najvišja gostota v Evropi[9]
skalni strnad 400–500 parov gnezdi
podhujka 100–200 parov gnezdi
hribski škrjanec 350–460 parov gnezdi Najvišja gostota v Sloveniji[7]
pisana penica 530–890 parov gnezdi
poljski škrjanec 500–1000 parov gnezdi Najvišja gostota v Sloveniji[7]
rjavi srakoper 1000–1700 parov gnezdi Najvišja gostota v Sloveniji[7]
kupčar N/A gnezdi Edino gnezdišče izven Alp pri nas[9]
repnik gnezdi Gnezdi, visoka gostota
drevesna cipa gnezdi Gnezdi, ena najvišjih gostot v Sloveniji[8]
ribji orel prelet Redek v Sloveniji[8]
mali orel prelet Redek v Sloveniji[8]
svetlooka penica gnezdi Edino gnezdišče v Sloveniji[8]
navadna postovka gnezdi prisotna okrog vrha Snežnika[4][8]
kanja gnezdi [8]
kragulj gnezdi [8]
skobec gnezdi [8]
krokar gnezdi [8]
škrjančar gnezdi [8]
mala uharica gnezdi [8]
vinski drozg zimski gost [8]
bela štorklja prelet [8]
krekovt gnezdi [8]
kukavica gnezdi [8]
šmarnica prelet prisotna vse do vrha Snežnika[4][8]
siva gos prelet [8]
črni škarnik prelet [8]
rjavi lunj prelet [8]
pepelasti lunj prelet [8]
močvirski lunj prelet [8]
rdečenoga postovka prelet [8]
duplar gnezdi [8]
grivar gnezdi [8]
divja grlica neznano [8]
planinski hudournik neznano [8]
hudournik gnezdi [8]
čebelar prelet [8]
vijeglavka gnezdi [8]
zelena žolna gnezdi [8]
veliki detel gnezdi [8]
mali detel gnezdi [8]
velika bela čaplja prelet [8]
belorepec prelet [8]
sredozemski sokol prelet [8]
sokolič zimski gost [8]
jerebica gnezdi [8]
mokož prelet [8]
žerjav prelet [8]
rumenonogi galeb prelet [8]
lesna sova gnezdi prisotna na obrobju Snežniške planote[4][8]
mestna lastovka gnezdi [8]
kmečka lastovka gnezdi [8]
vriskarica zimski gost prisotna med vrhoma Snežnika[4][8]
planinska pevka zimski gost [8]
siva pevka gnezdi prisotna vse do vrha Snežnika[4][8]
taščica gnezdi [8]
pogorelček prelet [8]
prosnik gnezdi [8]
kos gnezdi [8]
brinovka zimski gost [8]
cikovt gnezdi [8]
carar gnezdi [8]
mlinarček gnezdi prisoten v ruševju pod vrhom Snežnika[4][8]
rjava penica gnezdi [8]
vrtna penica gnezdi [8]
črnoglavka gnezdi prisotna v ruševju pod vrhom Snežnika[4][8]
vrbji kovaček gnezdi zelo pogost v gozdovih in pod vrhom Snežnika[4][8]
rumenoglavi kraljiček gnezdi [8]
rdečeglavi kraljiček gnezdi [8]
sivi muhar gnezdi [8]
črnoglavi muhar prelet [8]
dolgorepka gnezdi [8]
močvirska sinica gnezdi [8]
gorska sinica gnezdi [8]
čopasta sinica gnezdi [8]
menišček gnezdi [8]
plavček gnezdi [8]
velika sinica gnezdi [8]
dolgoprsti plezalček gnezdi [8]
šoja gnezdi [8]
ščinkavec gnezdi [8]
pinoža zimski gost [8]
grilček gnezdi [8]
zelenec gnezdi [8]
lišček gnezdi [8]
čižek zimski gost [8]
krivokljun gnezdi [8]
kalin gnezdi [8]
dlesk gnezdi [8]
plotni strnad gnezdi [8]
vrtni strnad gnezdi [8]

Regijski park Snežnik

uredi
 
Grad Snežnik

Predvideni regijski park naj bi obsegal dele osmih občin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Pivka in Postojna.

Na območju predvidenega parka so številne ogrožene in endemične vrste rastlin, redke in endemične vrste živali, klasična nahajališča živali ter edina gnezdišča v Sloveniji.

Površina predvidenega parka je približno 1000 km², na tem območju živi 12.000 ljudi v 100 vaseh.

Zato, ker je bilo treba ščititi naravno okolje, je bilo območje Malega in Velikega Snež­nika leta 1964 razglašeno za naravni rezervat.

Zgodovinske in kulturne značilnosti

uredi
 
Ždrocle
Unescova svetovna dediščina
Uradno imePrvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji
Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe, Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Italy, Germany, Romania, Slovenia, Slovakia, Spain and Ukraine
KriterijNaravni: ix
Referenca1133
Vpis2007, 2011, 2017 (31., razširjeno na 41. zasedanje)

Snežnik se omenja že pri rimskih piscih, Mons Albius (Bela gora). Valvasor Snežnik omenja kot mogočno markantno goro.

Na skrajnem jugozahodu Loške doline stoji odlično ohranjen grad Snežnik prvič omenjen leta 1268. V gradu se nahaja zbirka stilnega pohištva iz 18. in 19. stoletja, v bližini gradu je tudi muzej z lovsko in polharsko zbirko.

Ko se je narastla potreba po oglju in lesu, so nastala začasna gozdarska naselja Sviščaki, Mašun in Leskova dolina. V Leskovi dolini so leta 1873 ustanovili tovarno za suho destilacijo bukovega lesa.

Iz časa med obema svetovnima vojnama so po planoti raztreseni ostanki italijanskih kasarn in bunkerjev ko je tu potekala italijansko-jugoslovanska meja, določena po rapalski pogodbi.

Čez Snežnik poteka Evropska pešpot E-6.

Unescova dediščina

uredi

Na 41. zasedanju Unescove svetovne dediščine, ki se je odvijalo v Krakovu na Poljskem med 2. in 12. julijem 2017 je bil del Snežnik (Ždrocle)(45°57′27″N 14°46′41″E / 45.95750°N 14.77806°E / 45.95750; 14.77806) dodan kot čezmejna razširitev območja svetovne dediščine »prvotnih bukovih gozdov Karpatov in drugih regij Evrope« (Nemčija, Slovaška, Ukrajina) (Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe), ki se sedaj razteza čez 12 držav (Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina).[10]

Sklici

uredi
  1. ↑ »Summits On The Air - Regions: Primorje, Kras, Brkini in Javorniki«. www.sota.org.uk (v angleščini). Pridobljeno 1. decembra 2017.
  2. ↑ Unesco [1]
  3. ↑ »Snežnik – Pivka«. Ptice.si.
  4. ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 »Ptice Snežniškega pogorja«. Knjiga o Snežniku. Ilirska Bistrica: PD Ilirska Bistrica. 2000. str. 30.
  5. ↑ https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/knjiznica/raziskave/Koncno_porocilo_monitoring_2012-2013-4.pdf
  6. ↑ https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/knjiznica/raziskave/Koncno_porocilo_monitoring_2012-2013_2.pdf
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 https://visitilirskabistrica.si/sl/a/orli-jastrebi-in-druge-ptice
  8. ↑ 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 8,11 8,12 8,13 8,14 8,15 8,16 8,17 8,18 8,19 8,20 8,21 8,22 8,23 8,24 8,25 8,26 8,27 8,28 8,29 8,30 8,31 8,32 8,33 8,34 8,35 8,36 8,37 8,38 8,39 8,40 8,41 8,42 8,43 8,44 8,45 8,46 8,47 8,48 8,49 8,50 8,51 8,52 8,53 8,54 8,55 8,56 8,57 8,58 8,59 8,60 8,61 8,62 8,63 8,64 8,65 8,66 8,67 8,68 8,69 8,70 8,71 8,72 8,73 8,74 8,75 8,76 8,77 8,78 8,79 8,80 8,81 8,82 8,83 8,84 https://web.archive.org/web/20100726190342/http://www.volovjareber.si/ptice
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 https://ptice.si/wp-content/uploads/2014/04/mondopps_s2_bozic_2003.pdf
  10. ↑ Unescova svetovna dediščina [2]

Viri

uredi
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
  • Mencinger, Borut Naravni parki Slovenije Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 (COBISS) ISBN 86 11 16747 3

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Snežnik.

Glej tudi

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Snežnik&oldid=6403406«