Škòf (iz grščine: επισκοπος [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je cerkveni dostojanstvenik, duhovnik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, t.j. vodenje škofije.

V Rimskokatoliški cerkvi novega škofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in apostolskega nuncija imenuje papež, ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki, ki imajo poleg diplome teološke fakultete še višjo univerzitetno izobrazbo (magisterij, doktorat), ali pa izkušnje predavatelja teoloških, filozofskih, ter bibličnih ved.

Grbovno okrasje rimskokatoliških škofov
Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži
Kardinali
Nadškofi
Škofi

Zgodovina
Ekumenski koncili
Drugi vatikanski koncil
Velika shizma
Zahodni razkol
Arhidiakon
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

EpiskopatUredi

Episkopat je za razliko od duhovniškega posvečenja imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih krščanskih Cerkvah: v rimskokatoliški in pravoslavnih, kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi) idr. cerkvah.

Škofovska umestitevUredi

V katoliški cerkvi je prva stopnja podelitev zakramentov posvetitev v diakona, druga pa v duhovnika-mašnika.

Četudi je v slovenščini za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre le za cerkveni obred sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi grba in škofovskega gesla oz. vodila), sestavni del obreda pa je tudi intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec« (pogosto tudi kardinal). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed cerkvenih redov, so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. frančiškanov.

Posvetitev je zakrament, imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, kardinali in papež posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje imenovani na mesto škofa, nadškofa, kardinala ali na konklavah izmed kardinalov izvoljeni za papeža.

Opravljanje škofovske službeUredi

Škofu je zaupano vodenje škofije, škofija pa je sestavljena iz župnij, ki so pod varstvom župnikov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za nadškofa, metropolita ali kardinala.

SedisvakancaUredi

V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi sedisvakanca v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev.

Škofovska konferencaUredi

Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t.i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji Slovenska škofovska konferenca), kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t.i. standardni prevod Biblije itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le papež).

Zunanji škofovski znaki (insignije)Uredi

Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn talar, katerega robovi in gumbi so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas (cingulum) in škofovsko čepico (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. Simbola škofovske časti in opravljanja pastirske službe sta tudi škofovski prstan ter križ na verižici okoli vratu (pektoral). Med mašo drži škof v roki škofovsko palico in ima na glavi mitro. Nadškofje imajo med mašo okoli vratu tudi palij (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od papeža.

Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Zunanje povezaveUredi