Celje

Mesto v Sloveniji

Celje (O tem zvoku izgovorjava ) [cêlje] (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež mestne občine Celje v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz. Celjski kotlini in je središče savinjske statistične regije. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Z 38.079 prebivalci (leta 2017[3]) je tretje največje slovensko mesto (tik pred Kranjem) in je zlasti po zgodovinskem pomenu prav tako eno od najpomembnejših slovenskih središč.

Celje
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
Zastava Celje
Zastava
Grb Celje
Grb
Vzdevek: 
Knežje mesto
Celje se nahaja v Slovenija
Celje
Celje
Geografska lega Celja v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajinaŠtajerska
PokrajinaSavinjska
Statistična regijaSavinjska
Mestna občinaCelje
Ustanovitev45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu
Mesto11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.)
Upravljanje
 • Vrstamestni svet
 • županBojan Šrot (SLS)
Površina
 • Skupno22,714 km2
Nadm. višina(pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo
 (2020)[3]
 • Skupno37.872
 • Gostota1.700 preb,/km2
DemonimCeljan, Celjanka
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3000
Omrežna skupina03
Mesta dvojčki
 • Grb Grevenbroicha GrevenbroichZastava Nemčije Nemčija
 • Grb Singena SingenZastava Nemčije Nemčija
 • Grb Slavonskega Broda Slavonski BrodZastava Hrvaške Hrvaška
Avtomobilska oznakaCE
Spletna stran[www.celje.si www.celje.si]
Celje - Staro mestno jedro
LegaMestna občina Celje
RKD št.55 (opis enote)[4]
Razglasitev NSLP19. julij 1986

V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, rimskokatoliške škofije (od 2006), Slovenskega ljudskega gledališča, splošne bolnišnice, osrednje knjižnice, pokrajinskega muzeja, muzeja novejše zgodovine, zgodovinskega arhiva, Hiše Kulture ter več galerij. V Celju je sedež založbe Mohorjeva družba, za umetnostni razvoj mesta pa skrbi Zavod Celeia. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto.

Mesto ima tudi več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter največji šolski center v Sloveniji.

V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v državi s prvim samostojnim atletskim klubom z lastnim stadionom, v športni Dvorano Zlatorog pa domuje Rokometni klub Celje s »celjsko rokometno šolo«.

Največja znamenitost je Stari grad Celje, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so bile vključene tudi v nov slovenski grb. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.

Medija regionalnega pomena sta Novi tednik in Radio Celje, združena v Nt&Rc, celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost.

Liberalno celjsko glasilo Nova doba je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95.

Mestne četrti in krajevne skupnostiUredi

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti na periferiji oz. v okolici mesta:

Mestne četrti

Krajevne skupnosti

Mestni predeli in naseljaUredi

  • Babno
  • Bežigrad (Celje)
  • Breg
  • Čret
  • Dečkovo naselje
  • Dolgo polje
  • Gaberje
  • Glazija
  • Golovec
  • Kalvarija
  • Lava
  • Lisce
  • Ločnica
  • Ložnica
  • Medlog
  • Mestni gozd
  • Mestni park
  • Mestno pokopališče
  • Miklavžev hrib
  • Nova vas
  • Ostrožno
  • Otok
  • Podgorje
  • Polule
  • Pristava
  • Skalna klet
  • Spodnja Dobrova
  • Spodnja Hudinja
  • Stari grad (Celjski grad)
  • Šmarjeta
  • Zagrad
  • Zavodna
  • Zgornja Hudinja

Zgodovina mestaUredi

Glavni članek: Zgodovina Celja.
 
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
 
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[5] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[5][6]

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[7]

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

 
Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu habsburške dinastije postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.

Imena mesta v zgodoviniUredi

  • keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
    • Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)[8]
  • latinsko Celeia[8] (Plinij starejši, Naturalis historia, III. knjiga, 77)[9][10]
    • sodobno tudi Celia
  • Cilia (srednjevška latinščina)[8]
  • Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
  • Cili
  • Cilie
  • Chilia[8]
  • Zelle (1818)[11]
  • Cele (Ignacij Orožen, 1854)[9]
  • Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
  • italijansko Cilli
  • madžarsko Cille
  • nemško Cilia, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Cilli (1825–1919)

PodnebjeUredi

Podnebni podatki - Celje
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 17,5 20,6 25,7 28,4 32,4 35,2 36,8 38,1 30,4 26,7 22 20,2 38,1
Povprečna visoka temperatura °C 4,1 6,8 11,3 16,4 21,6 24,6 26,9 26,5 21,7 16,3 9,6 4,5 15,9
Povprečna dnevna temperatura °C -0,3 1 5,2 9,8 14,9 18,3 19,9 19 14,6 10,1 4,7 0,6 9,8
Povprečna nizka temperatura °C -4,6 -4,2 -0,2 3,9 8,6 12,3 13,8 13,4 9,7 5,9 0,9 -3 4,7
Rekordno nizka temperatura °C -27,2 -27 -20,8 -6,5 -1,9 2,9 5,4 3,4 -0,8 -8,5 -19,4 -21 -27,2
Padavin mm 47 50 71 71 90 132 122 125 118 115 93 78 1113
Snežnih padavin cm 45 68 42 11 12 0 0 0 0 3 32 54 68
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 10 8 11 13 14 14 12 12 11 11 12 12 140
% vlažnosti 89 88 88 87 84 82 85 89 92 92 91 90 88
Povp. sončnih ur na mesec 64 96 128 156 205 209 242 227 166 115 67 53 1728
% možne sončnosti 9,7 14,2 9,7 10 9,7 6,7 16,1 19,3 13,3 6,4 6,7 6,4 10,6
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [12] (podatki za 1981-2010)

PrebivalstvoUredi

 
Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)
 
Celje, 1830
 
Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[13] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.

Etnična sestava leta 1991
Slovenci 33.434 82,1 %
Srbi 1864 4,6 %
Hrvati 1687 4,1 %
Muslimani 466 1,1 %
Jugoslovani 405 1 %
Albanci 189
Makedonci 140
Črnogorci 93
Madžari 41
Ostali 82
Neznano 1972 4,8 %
Neopredeljeni 249
Regionalno opredeljeni 88
leto št. prebivalcev[14]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
1900 6743
1924 7750
1940 20.000
leto št. prebivalcev
2010 37.777
2011 37.520[15]
2012 37.584[15]
2013 37.490[15]
2014 37.628[15]
2015 37.540[15]
2016 37.787
2017 38.079

GospodarstvoUredi

Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna tekstilna industrija (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.[16] Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna.

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[16] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[17]

IzobraževanjeUredi

Osnovne šoleUredi

V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, kakor tudi Glasbena šola Celje.

Srednje in višje šoleUredi

 
Šolski center Celje - največji šolski center v Sloveniji,

Glej: Seznam srednjih šol v Celju (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol, od teh so 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v Šolski center Celje, ki ima tudi višjo strokovno šolo, tako kot Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje).

I. gimnazija v Celju je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje).

Gimnazija Celje-Center ima poleg splošne gimnazije tudi program predšolska vzgoja ter program umetniške gimnazije – likovna smer.

Pod okriljem Šolskega centra deluje mdr. znana šola za gostinstvo in turizem in Medpodjetniški izobraževalni center;

v Celju je tudi zasebna Višja strokovna šola Abitura.

Visoke šoleUredi

ZnamenitostiUredi

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbeUredi

 
Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
 
Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem
 
Stara grofija
 
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.
  • Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
  • Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
  • Celjsko mestno obzidje (1473)
  • Vodni stolp (15. stoletje)
  • Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela
  • Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603) s Celjskim stropom (pred 1603)
  • Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu
  • Magistrat (okoli 1750)
  • Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1)
  • Marijino znamenje (1776)
  • Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu
  • Železni dvor (Eisenhof)
  • Železniška postaja (1846)
  • Slovensko ljudsko gledališče (1885)
  • Narodni dom (Jan Vladimír Hráský) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje
  • Rakušev mlin (1903) - pogorel (2014)
  • Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905–06)
  • Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928–29)
  • Joštov mlin (ni v obratovanju)
  • Stari pisker (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor),
  • Minoritski samostan (Marijina cerkev)
  • Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
  • Tehnopark Celje (tehnološko učno središče)[18]

Sakralne stavbeUredi

  • Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu
  • Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici
  • Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
  • stolnica svetega Danijela s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu
  • cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
  • cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
  • kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
  • cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
  • cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15)
  • Jožefova cerkev (1680)
  • Kapucinski samostan (1609–15)
  • cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno)
  • cerkev svetega Duha (1987-90)

Trgi v središču mestnega jedraUredi

Glavni trg, Trg celjskih knezov (prej Trg Svobode), Krekov trg, Muzejski trg, Gledališki trg

Hoteli, hostli, moteliUredi

Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji)

KinaUredi

Kino Union (v poslopju Celjskega doma, nekdanji), Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (danes Cineplexx), Kolosej (nekdanji)

Športni objektiUredi

MostoviUredi

Preko SavinjeUredi

KulturaUredi

  • Pokrajinski muzej Celje - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v Stari grofiji in v Knežjem dvoru. Z  obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: -  Lapidarij, kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v  čas rimske Celeje; -  Kulturnozgodovinska razstava, ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava » Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; -  Celjski strop - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; -  razstava Alma M. Karlin Poti, ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: -  Celeia – mesto pod mestom, kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava Grofje Celjski, kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava Od šivanke do zvezd, kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.
  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
  • Hiša kulture Celje - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
  • Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje
  • Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje
  • Zgodovinski arhiv Celje

UmetnostUredi

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

Vsakoletne prireditve mesta CeljaUredi

  • Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra
  • Veronikini večeri (na Starem gradu)
  • Poletje v Knežjem mestu
  • Celjski pust
  • Podeželje v mestu
  • Dnevi kulture
  • Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru)
  • Mednarodni mladinski pevski festival
  • Mednarodne igre otrok
  • Srednjeveška prireditev na Starem gradu
  • Pravljično Celje
  • Ples čarovnic-čarovnije igrarije
  • Dnevi komedije (SLG Celje)
  • Muzejska noč
  • sejem Sloverotika
  • Džjezz - jazz festival Celje
  • Festival Stari grad
  • nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj Festival slovenskega filma v Portorožu)

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

 
Panorama širše okolice Celja z gradu

ŠportUredi

RokometUredi

Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, domujoč v Dvorani Zlatorog. Klub, ustanovljen leta 1946, je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v slovenski rokometni ligi.[19] Geslo kluba je "Enkrat za Cele, vedno za Cele."

V mestu deluje tudi Ženski rokometni klub Z'dežele (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije.

NogometUredi

Zgodovina organiziranega igranja nogometa v Celju sega v začetek 20. stoletja. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (I. slovenski Športni klub Celje). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju Dravske banovine. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.[20]

Po koncu druge svetovne vojne, med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti Karlovcu si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (Železničarski nogometni klub Celje, ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.[21]

Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz Prve slovenske nogometne lige od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu Arena Petrol osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, v finalni tekmi z NK Olimpija postali državni prvaki v sezoni 2019/2020.[22]

Znani Celjani in osebnosti, rojene v CeljuUredi

Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja

Pobratena, prijateljska in partnerska mestaUredi

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[23]
  Grevenbroich   Nemčija od leta 1986
  Singen   Nemčija od leta 1990
  Slavonski Brod[23][24]   Hrvaška od leta 2010
  Budva   Črna gora od leta 1984
  Čerepovec   Rusija  
  Ćuprija   Srbija od leta 1966
  Doboj   Bosna in Hercegovina od leta 2012
Gaziantep   Turčija od leta 2014
  Gradec   Avstrija  
Sisek   Hrvaška od leta 1965
  Sombor   Srbija od leta 1986
  Šabac   Srbija od leta 2012
  Špital ob Dravi   Avstrija
  Veles   Makedonija od leta 1979

SkliciUredi

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" [Height above sea level of seats of municipalities] (slovenščina in angleščina). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002.
  3. 3,0 3,1 "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  5. 5,0 5,1 Otorepec (1990), str. 43.
  6. Habjan (1967).
  7. Fekonja (1895).
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Paliga (2003).
  9. 9,0 9,1 Orožen (1854).
  10. Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11.
  11. Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
  12. "Podnebni podatki - Celje" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20.
  13. Mestna občina Celje. "MOC v številkah". Pridobljeno dne 2014-12-23.
  14. Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
  15. 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01.
  16. 16,0 16,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
  17. Piano (2011).
  18. "Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park". www.tehnopark.si. Pridobljeno dne 2020-09-15.
  19. "Vodilo". www.rk-celje.si. Pridobljeno dne 2020-09-15.
  20. Sportal (16.12.2007). "Zgodovina MIK CMC Celja". Pridobljeno dne 2008-12-04.
  21. Branko Goropevšek (2007). "Od fuzbala do nogometa". Pridobljeno dne 2008-12-04.
  22. "Celjani prvič slovenski nogometni prvaki". www.rtvslo.si. 22. julij 2020. Pridobljeno dne 2020-07-22.
  23. 23,0 23,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17.
  24. "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2010-06-17.

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi