Celje
Celje ( izgovorjava (pomoč·info)) [cêlje] (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Z 38.079 prebivalci (leta 2017[3]) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.
Mestne četrti in krajevne skupnostiUredi
Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:
Mestne četrti
|
Krajevne skupnosti
|
Mestni predeliUredi
- Glazija
- Lisce
- Otok
- Skalna klet
- Bežigrad
- Čret
Zgodovina mestaUredi
Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).
Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.
Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[5] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[5][6]
Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[7]
Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.
Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.
Imena mesta v zgodoviniUredi
- keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
- Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)[8]
- latinsko Celeia[8] (Plinij starejši, Naturalis historia, III. knjiga, 77)[9][10]
- sodobno tudi Celia
- Cilia (srednjevška latinščina)[8]
- Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
- Cili
- Cilie
- Chilia[8]
- Zelle (1818)[11]
- Cele (Ignacij Orožen, 1854)[9]
- Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
- italijansko Cilli
- madžarsko Cille
- nemško Cilia, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Zilli (1825–1919)
PodnebjeUredi
Podnebni podatki - Celje | |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Mesec | jan | feb | mar | apr | maj | jun | jul | avg | sep | okt | nov | dec | letno |
Rekordno visoka temperatura °C | 17,4 | 20,6 | 25,7 | 28,4 | 32,4 | 35,2 | 36,8 | 38,1 | 30,4 | 26,7 | 22 | 20,2 | 38,1 |
Povprečna visoka temperatura °C | 4,1 | 6,8 | 11,3 | 16,4 | 21,6 | 24,6 | 26,9 | 26,5 | 21,7 | 16,3 | 9,6 | 4,5 | 15,9 |
Povprečna dnevna temperatura °C | -0,3 | 1 | 5,2 | 9,8 | 14,9 | 18,3 | 19,9 | 19 | 14,6 | 10,1 | 4,7 | 0,6 | 9,8 |
Povprečna nizka temperatura °C | -4,6 | -4,2 | -0,2 | 3,9 | 8,6 | 12,3 | 13,8 | 13,4 | 9,7 | 5,9 | 0,9 | -3 | 4,7 |
Rekordno nizka temperatura °C | -27,2 | -27 | -20,8 | -6,5 | -1,9 | 2,9 | 5,4 | 3,4 | -0,8 | -8,5 | -19,4 | -21 | -27,2 |
Padavin mm | 47 | 50 | 71 | 71 | 90 | 132 | 122 | 125 | 118 | 115 | 93 | 78 | 1113 |
Snežnih padavin cm | 45 | 68 | 42 | 11 | 12 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 32 | 54 | 68 |
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) | 10 | 8 | 11 | 13 | 14 | 14 | 12 | 12 | 11 | 11 | 12 | 12 | 140 |
% vlažnosti | 89 | 88 | 88 | 87 | 84 | 82 | 85 | 89 | 92 | 92 | 91 | 90 | 88 |
Povp. sončnih ur na mesec | 64 | 96 | 128 | 156 | 205 | 209 | 242 | 227 | 166 | 115 | 67 | 53 | 1728 |
% možne sončnosti | 9,7 | 14,2 | 9,7 | 10 | 9,7 | 6,7 | 16,1 | 19,3 | 13,3 | 6,4 | 6,7 | 6,4 | 10,6 |
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [12] (podatki za 1981-2010) |
PrebivalstvoUredi
Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[13] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev), prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.
Slovenci | 33.434 | 82,1 % |
Srbi | 1864 | 4,6 % |
Hrvati | 1687 | 4,1 % |
Muslimani | 466 | 1,1 % |
Jugoslovani | 405 | 1 % |
Albanci | 189 | |
Makedonci | 140 | |
Črnogorci | 93 | |
Madžari | 41 | |
Ostali | 82 | |
Neznano | 1972 | 4,8 % |
Neopredeljeni | 249 | |
Regionalno opredeljeni | 88 |
|
|
GospodarstvoUredi
Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji bila sta še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Nekdaj močna tekstilna industrija je praktično v celoti propadla.[16]
V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[16] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[17]
IzobraževanjeUredi
V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom.
- I.osnovna šola Celje
- II.osnovna šola Celje
- III.osnovna šola Celje
- IV.osnovna šola Celje
- Osnovna šola Frana Krajnca
- Osnovna šola Frana Roša
- Osnovna šola Hudinja
- Osnovna šola Lava
- Osnovna šola Ljubečna
- Osnovna šola Glazija
SREDNJE ŠOLE V CELJU
ZnamenitostiUredi
- Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju
Zgodovinske in kulturne stavbeUredi
- Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
- Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
- Celjsko mestno obzidje (1473)
- Vodni stolp (15. stoletje)
- Kvartirna hiša (1571)
- Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603) s Celjskim stropom (pred 1603)
- Kalvarija (1717)
- Magistrat (okoli 1750)
- Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta se sedaj nahaja na Teharski cesti 1)
- Marijino znamenje (1776)
- Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu
- Železni dvor (Eisenhof)
- Železniška postaja (1846)
- Slovensko ljudsko gledališče (1885)
- Narodni dom (Jan Vladimír Hráský) (1895–1896)
- Rakušev mlin (1903)
- Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905–1906)
- Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928–1929)
- Joštov mlin
- Stari pisker (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), Minoritski samostan (Marijina cerkev)
- Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
- Celjska koča
- Grmada
Sakralne stavbeUredi
- Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče
- Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
- Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
- stolnica svetega Danijela s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja)
- cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
- cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
- kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
- cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
- cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–1615)
- Jožefova cerkev (1680)
- Kapucinski samostan (1609–1615)
- cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno)
- cerkev svetega Duha (20. stoletje)
Trgi v središču mestnega jedraUredi
Glavni trg, Trg celjskih knezov, Krekov trg, Muzejski trg, Trg Svobode, Gledališki trg
Hoteli, hostli, moteliUredi
Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji)
KinaUredi
Kino Union, Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (Cineplexx), Kolosej (nekdanji)
Športni objektiUredi
- Arena Petrol, Dvorana Golovec, Dvorana Zlatorog, Ledena dvorana, Stadion Kladivar, Stadion Skalna Klet, letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru
MostoviUredi
- Preko Savinje
- Čopov most
- Kapucinski most (nekdanji)
- Laški most
- Levški most oz.viseči most
- Splavarjev most (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv
- Polulski most
KulturaUredi
- Pokrajinski muzej Celje - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v Stari grofiji in v Knežjem dvoru. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - Lapidarij, kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - Kulturnozgodovinska razstava, ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava » Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - Celjski strop - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava Alma M. Karlin Poti, ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - Celeia – mesto pod mestom, kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava Grofje Celjski, kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami;
- razstava Od šivanke do zvezd, kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih
časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.
- Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
- Hiša kulture Celje - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
- Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje
UmetnostUredi
Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:
Vsakoletne prireditve mesta CeljaUredi
- Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.)
- Veronikini večeri (na Starem gradu)
- Poletje v Knežjem mestu
- Celjski pust
- Podeželje v mestu
- Dnevi kulture
- Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru)
- Mednarodni mladinski pevski festival
- Mednarodne igre otrok
- Srednjeveška prireditev na Starem gradu
- Pravljično Celje
- Ples čarovnic-čarovnije igrarije
- Večeri komedije
- Muzejska noč
- sejem Sloverotika
- Džjezz - jazz festival Celje
- Festival Stari grad
V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.
Znani Celjani in osebnosti, rojene v CeljuUredi
- Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja
- Borut Alujevič (*1942), igralec
- Miha Alujevič (*1975), pevec, igralec, režiser
- Anka Aškerc (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka
- Anton Aškerc (1856–1912), pesnik
- Janez Bermež (*1935), igralec
- Emerik Bernard (*1937), slikar, akademik
- Matjaž Brežnik (*1972), dirigent
- Srečko Brodar (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog
- Gregor Cankar (*1975), atlet
- Janez Cvirn (1960–2013), zgodovinar
- Jolanda Čeplak (*1976), atletinja
- Anica Černej (1900–1944), pesnica, pisateljica
- Zvonko Čoh (*1956), ilustrator in filmski animator
- Ivan Dečko (1859–1908), pravnik in politik
- Mirko Doberšek (*1946), metalurg, zlatar
- Rudolf Dobovišek (1891–1961), pisatelj in politik
- Veno Dolenc (*1951), glasbenik in slikar
- Janez Drnovšek (1950–2008), politik in državnik
- Božidar Drovenik (*1940), entomolog
- Janez Drozg (1933–2005), filmski režiser
- Marjan Fabjan (*1958), judoist, trener
- Zvonko Fazarinc (*1928), elektronik, računalničar
- Peter Fister (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator
- Thea Gammelin (1906–1988), slikarka
- Marin Gabrovšek (1925–2014), metalurg
- Edi Gobec (*1926), sociolog in izseljenski delavec v Ameriki
- Cvetko Golar (1879–1965), pesnik in pisatelj
- Damjana Golavšek (*1964), pevka zabavne glasbe
- Nataša Golob (*1947), umetnostna zgodovinarka
- Alojz Goričan (1888–1968), politik, župan
- Ančka Gošnik Godec (*1927), ilustratorka
- Fedor Gradišnik (1890–1972), gledališčnik
- Fedor Gradišnik (1917–1983), športni delavec
- Igor Grdina (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar
- Herbert Grün (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec
- Franc Gubenšek (1937–2010), biokemik, akademik
- Bruno Hartman (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist
- Andrej Hieng (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg
- Slavko Hodžar (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor
- Sigismund Ernst Hohenwart (1745–1825), škof v Linzu
- Milena Horvat (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti
- Juro Hrašovec (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik
- Sašo Hribar (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj
- Matej Hriberšek (*1972), klasični filolog in prevajalec
- Andrej Inkret (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik
- Stane Jagodič (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist
- Renato Jenček (*1963), igralec
- Rado Jenko (1919–2007), gospodarstvenik (Aero)
- Radovan Jenko (*1955), vizualni oblikovalec
- Aleksander Jež, glasbenik
- Romana Jordan Cizelj (*1966), fizičarka in političarka
- Jelko Kacin (*1955), politik
- Alma Maksimiljana Karlin (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica
- Matjaž Kmecl (*1934), literarni zgodovinar, akademik
- Friderik Kolšek (1932–1997), duhovnik, celjski opat
- Peter Kolšek (1951–2019), novinar, pesnik, kritik
- Vera Kolšek (1930–2007), arheologinja
- Hajdi Korošec (*1979), pevka
- Ivan Kovačič Efenka (1921–1963), partizan, narodni heroj
- Matej Krajnc (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor
- Franci Križaj (1936–2005), gledališki režiser
- Vekoslav Kukovec (1876–1951), pravnik, politik
- Anica Kumer (*1945), igralka
- Egon Kunej (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja
- Urša Lah (*1969), zborovodkinja
- Janez K. Lapajne (1937–2012), geofizik in seizmolog
- Janez Lapajne (*1967), filmski režiser
- Franc Leskošek (1897–1983), politik
- Roman Lešek (*1937), atlet
- Janko Lešničar (1921–2011), zdravnik
- Gorazd Lešničar (1947–2017), zdravnik
- Janez Levec (*1943), kemik
- Tomo Levovnik, športni delavec, rokometaš
- Vladimir Levstik (1886–1957), pisatelj in prevajalec
- Franjo Lipold (1885–1970), pravnik in politik
- Stanislav Lipovšek (*1943), celjski škof
- Stanko Lorger, atlet in profesor
- Matija Lubanus, fizik, rektor Univerze na Dunaju
- Marjana Lubej, atletinja
- Branivoj Majcen (1917–1995), pilot
- Andrej Marinc (*1930), politik
- Ivo Marinc (1923–2007), tekstilec, publicist
- Zvezdan Martič (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj
- Vita Mavrič, šansonjerka in pevka
- Drago Medved (1947–2016), novinar in publicist
- Brane Mihajlovič Kosta (*1963), kitarist
- Alojzij Mihelčič (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik
- Miloš Mikeln (1930–2014), dramatik, pisatelj
- Peter Muhič, grecist, rektor Univerze na Dunaju
- Vinko Möderndorfer (*1958), pisatelj in režiser
- Milan Naprudnik (*1927), geodet
- Anton Novačan (1887–1951), književnik, politik
- Vatroslav Oblak (1864–1896), slavist
- Tine Orel (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec
- Božena Orožen (*1929), slavistka, domoznanka
- Janko Orožen (1891–1989), zgodovinar
- Darinka Pavletič-Lorenčak (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica
- Josip Pelikan (1885–1977), fotograf
- Oto Pestner (*1956), glasbenik in pevec
- Lucija Polavder (*1984), judoistka
- Lila Prap Lijijana Praprotnik Zupančič
- Rok Praznik (*1980), rokometaš
- Ervin Prelog (1921–1987), gradbenik, rektor
- Tomaž Prelokar (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj
- Brikcij Preprost (pk. 1445–1505), teolog in humanist
- Franc Puncer (1934–1994) biolog, pisatelj
- Franc Purg (*1955), akademski kipar
- Rolando Pušnik, rokometaš
- Ludvik Rebeušek (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak
- Vlado Repnik (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik
- Andreja Rihter, muzealka in ministrica za kulturo
- Matej Rode (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator
- Fran Roš (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik
- Milenko Roš (*1947), kemik
- Lojze Rozman (1930–1997), igralec
- Smiljan Rozman (1927–2007), pisatelj
- Stane Rozman (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec
- August Friderik Seebacher (1887–1940), slikar in grafik
- Anton Martin Slomšek, celjski opat, lavantinski škof
- Draga Stamejčič, atletinja
- Janez Stanonik (1922–2014), germanist, anglist, akademik
- Peter Stante - Skala (1914–1980), narodni heroj, general JLA
- Jakob Stepišnik (1815–1889), lavantinski škof
- Ivan Stopar (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator
- Anton Stres (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof
- Saša Svetina (*1935), biofizik, akademik
- Olga Šikovec Luncer, atletinja
- Bojan Šrot politik, župan
- Bina Štampe Žmavc (*1951), pesnica in pisateljica
- Lidija Tavčar (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka
- Josip Tominšek (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski simpatizer, ustanovni član Naša krila in planinec,
- Marjan Turnšek (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof
- Beno Udrih (*1982), košarkar
- Aleš Ulaga (*1972), jadralec
- Olga Vrabič (1916–2001), farmacevtka, političarka
- Jurče Vreže (1906–1987), dirigent, zborovodja
- Fran Wiesthaler (1849–1927), klasični filolog, leksikograf
Karel Zelenko slikar
- Jože Zimšek (*1944), župan
- Uroš Zorman (*1980), rokometaš
- Dalibor (Bori) Zupančič (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik
- Jože Zupančič (*1936), gimnazijski ravnatelj
- Urška Žolnir (*1981), judoistka
- Jelica Žuža (1922–2014), slikarka
Pobratena, prijateljska in partnerska mestaUredi
Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[18] | ||
---|---|---|
Grevenbroich | Nemčija | od leta 1986 |
Singen | Nemčija | od leta 1990 |
Slavonski Brod[18][19] | Hrvaška | od leta 2010 |
Budva | Črna gora | od leta 1984 |
Čerepovec | Rusija | |
Ćuprija | Srbija | od leta 1966 |
Doboj | Bosna in Hercegovina | od leta 2012 |
Gaziantep | Turčija | od leta 2014 |
Gradec | Avstrija | |
Sisek | Hrvaška | od leta 1965 |
Sombor | Srbija | od leta 1986 |
Šabac | Srbija | od leta 2012 |
Špital ob Dravi | Avstrija | |
Veles | Makedonija | od leta 1979 |
SkliciUredi
- ↑ "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
- ↑ "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" [Height above sea level of seats of municipalities] (slovenščina in angleščina). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002.
- ↑ 3,0 3,1 "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 5,0 5,1 Otorepec (1990), str. 43.
- ↑ Habjan (1967).
- ↑ Fekonja (1895).
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Paliga (2003).
- ↑ 9,0 9,1 Orožen (1854).
- ↑ Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11.
- ↑ Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
- ↑ "Podnebni podatki - Celje" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20.
- ↑ Mestna občina Celje. "MOC v številkah". Pridobljeno dne 2014-12-23.
- ↑ Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
- ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01.
- ↑ 16,0 16,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
- ↑ Piano (2011).
- ↑ 18,0 18,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17.
- ↑ "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2010-06-17.
ViriUredi
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
- Habjan, Vlado (1967). "Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja". Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino 15 (2): 95–102. COBISS 240777216.
- Fekonja, Andrej (1895). "Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)". Dom in svet 8 (11).
- Orožen, Ignacij (1854). Celska kronika. Celje: Julius Jeretin. COBISS 30380289.
- Orožen, Janko (1971). "v Celjski zbornik". Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje: Kulturna skupnost v Celju. COBISS 3285761.
- Otorepec, Božo (1990). "v Celjski zbornik". Srednjeveški pečati in grb mesta Celja. Celje. COBISS 18681442.
- Paliga, Sorin (2003). "Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance" (PDF). Obdobja (angleščina) 20: 637–651. COBISS 23189858. Pridobljeno dne 2009-04-19.
- Piano, Brane (7.9.2011). "Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma". Delo. Pridobljeno dne 9.12.2013.
- Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole (2010). "Celje". The A to Z of Slovenia. Scarecrow Press. str. 55–57. ISBN 9781461731757.
Zunanje povezaveUredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Celje |
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Celje |
- Celje, uradna stran občine
- Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info