Celje

Celje ( izgovorjava ) [cêlje] (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle]) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Z 38.079 prebivalci (leta 2017) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.

Celje
Mesto
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
Zastava Grb
Vzdevek: Knežje mesto
Celje Geografska lega Celja v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E
Država	Slovenija
Neformalna pokrajina	Štajerska
Pokrajina	Savinjska
Statistična regija	Savinjska
Mestna občina	Celje
Ustanovitev	45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu
Mesto	11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.)
Upravljanje
• Vrsta	mestni svet
• župan	Bojan Šrot (SLS) (4. mandat)
Površina
• Skupno	22,714 km2
Nadmorska višina	(pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo (2019)
• Skupno	37.875
• Gostota	1.700 preb./km2
Demonim	Celjan, Celjanka
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	3000
Omrežna skupina	03
Mesta dvojčki
•  Grevenbroich	Nemčija
•  Singen	Nemčija
•  Slavonski Brod	Hrvaška
Avtomobilska oznaka	CE
Spletna stran	www.celje.si
Celje - Staro mestno jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Celje
RKD št.	55 (opis enote)
Razglasitev NSLP	19. julij 1986

Vsebina

Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti Center (staro mestno jedro) Dečkovo naselje Dolgo polje Gaberje Hudinja (Zgornja in Spodnja Hudinja) Karel Destovnik Kajuh Lava Nova vas Savinja Slavko Šlander

Krajevne skupnosti Aljažev hrib Ljubečna Medlog Ostrožno Pod gradom Škofja vas Šmartno v Rožni dolini Teharje Trnovlje

Mestni predeli

• Glazija
• Lisce
• Otok
• Skalna klet
• Bežigrad
• Čret

Zgodovina mesta

Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

Celje, 1830

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579 V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Imena mesta v zgodovini

• keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
  • Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)
• latinsko Celeia (Plinij starejši, Naturalis historia, III. knjiga, 77)
  • sodobno tudi Celia
• Cilia (srednjevška latinščina)
• Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
• Cili
• Cilie
• Chilia
• Zelle (1818)
• Cele (Ignacij Orožen, 1854)
• Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
• italijansko Cilli
• madžarsko Cille
• nemško Cilia, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Zilli (1825–1919)

Podnebje

Podnebni podatki - Celje
Mesec	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec	letno
Rekordno visoka temperatura °C	17,4	20,6	25,7	28,4	32,4	35,2	36,8	38,1	30,4	26,7	22	20,2	38,1
Povprečna visoka temperatura °C	4,1	6,8	11,3	16,4	21,6	24,6	26,9	26,5	21,7	16,3	9,6	4,5	15,9
Povprečna dnevna temperatura °C	-0,3	1	5,2	9,8	14,9	18,3	19,9	19	14,6	10,1	4,7	0,6	9,8
Povprečna nizka temperatura °C	-4,6	-4,2	-0,2	3,9	8,6	12,3	13,8	13,4	9,7	5,9	0,9	-3	4,7
Rekordno nizka temperatura °C	-27,2	-27	-20,8	-6,5	-1,9	2,9	5,4	3,4	-0,8	-8,5	-19,4	-21	-27,2
Padavin mm	47	50	71	71	90	132	122	125	118	115	93	78	1113
Snežnih padavin cm	45	68	42	11	12	0	0	0	0	3	32	54	68
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm)	10	8	11	13	14	14	12	12	11	11	12	12	140
% vlažnosti	89	88	88	87	84	82	85	89	92	92	91	90	88
Povp. sončnih ur na mesec	64	96	128	156	205	209	242	227	166	115	67	53	1728
% možne sončnosti	9,7	14,2	9,7	10	9,7	6,7	16,1	19,3	13,3	6,4	6,7	6,4	10,6
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) (podatki za 1981-2010)

Prebivalstvo

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)

Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868 prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev), prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

etnična sestava leta 1991

Slovenci	33.434	82,1 %
Srbi	1864	4,6 %
Hrvati	1687	4,1 %
Muslimani	466	1,1 %
Jugoslovani	405	1 %
Albanci	189
Makedonci	140
Črnogorci	93
Madžari	41
Ostali	82
Neznano	1972	4,8 %
Neopredeljeni	249
Regionalno opredeljeni	88

leto št. prebivalcev 1439 1000 1798 1400 1820 1635 1834 1511 1840 1793 1900 6743 1924 7750 1940 20.000

leto št. prebivalcev 2010 37.777 2011 37.520 2012 37.584 2013 37.490 2014 37.628 2015 37.540 2016 37.787 2017 38.079

Gospodarstvo

Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Nekdaj močna tekstilna industrija je praktično v celoti propadla.

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin. Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.

Znamenitosti

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)

Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem

Stara grofija

Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

• Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
• Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
• Celjsko mestno obzidje (1473)
• Vodni stolp (15. stoletje)
• Kvartirna hiša (1571)
• Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603) s Celjskim stropom (pred 1603)
• Kalvarija (1717)
• Magistrat (okoli 1750)
• Prothasijev dvorec (okoli 1770)
• Marijino znamenje (1776)
• Marijino znamenje (19. stoletje)
• Železni dvor (Eisenhof)
• Železniška postaja (1846)
• Slovensko ljudsko gledališče (1885)
• Narodni dom (Jan Vladimír Hráský) (1895–1896)
• Rakušev mlin (1903)
• Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905–1906)
• Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928–1929)
• Joštov mlin
• Stari pisker, Minoritski samostan
• Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
• Celjska koča
• Grmada

Sakralne stavbe

• Herkulovo svetišče, Celje|Herkulovo svetišče]] (Heraklejevovo svetišče)
• Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
• Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
• stolnica svetega Danijela s kapelo Žalostne Matere Božje (začetek 14. stoletja)
• cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
• cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
• kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
• cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
• cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–1615)
• Jožefova cerkev (1680)
• Kapucinski samostan Celje|Kapucinski samostan]] (1609–1615)
• cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno)
• cerkev svetega Duha (20. stoletje)

Trgi v središču mestnega jedra

Glavni trg, Trg celjskih knezov, Krekov trg, Muzejski trg, Trg Svobode, Gledališki trg

Hoteli, hostli, moteli

Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka

Kina

Kino Union, Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (Cineplexx), Kolosej (nekdanji)

Športni objekti

• Arena Petrol, Dvorana Golovec, Dvorana Zlatorog, Ledena dvorana, Stadion Kladivar, Stadion Skalna Klet

Mostovi

Preko Savinje

• Čopov most
• Kapucinski most (nekdanji)
• Laški most
• Levški most
• Splavarjev most (Most pri Mestnem parku)
• Polulski most

• 

  Kapucinski most

• 

  Nekdanji most v mestni park

• 

  Levški viseči most

Kultura

• Pokrajinski muzej Celje - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v Stari grofiji in v Knežjem dvoru. Z  obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: -     Lapidarij, kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v  čas rimske Celeje; -     Kulturnozgodovinska razstava, ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava » Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; -     Celjski strop - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; -     razstava Alma M. Karlin Poti, ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: -     Celeia – mesto pod mestom, kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; -     razstava Grofje Celjski, kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami;

-     razstava Od šivanke do zvezd, kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih

časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.

• Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
• Hiša kulture Celje - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
• Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje

Umetnost

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

• Galerija sodobne umetnosti,
• Galerija Erotike - Račka,
• Likovni salon Celje.

Vsakoletne prireditve mesta Celja

• Mednarodni Obrtni Sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.)
• Veronikini večeri (na Starem gradu)
• Poletje v Knežjem mestu
• Celjski pust
• Podeželje v mestu
• Dnevi kulture
• Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru)
• Mednarodni mladinski pevski festival
• Mednarodne igre otrok
• Srednjeveška prireditev na Starem gradu
• Pravljično Celje
• Ples čarovnic-čarovnije igrarije
• Večeri komedije
• Muzejska noč
• sejem Sloverotika
• Džjezz - jazz festival Celje

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

Panorama širše okolice Celja z gradu

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja

• Borut Alujevič (*1942), igralec

• Miha Alujevič (*1975), pevec, igralec, režiser
• Anka Aškerc (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka
• Anton Aškerc (1856–1912), pesnik
• Janez Bermež (*1935), igralec
• Emerik Bernard (*1937), slikar, akademik
• Matjaž Brežnik (*1972), dirigent
• Srečko Brodar (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog
• Gregor Cankar (*1975), atlet
• Janez Cvirn (1960–2013), zgodovinar
• Jolanda Čeplak (*1976), atletinja
• Anica Černej (1900–1944), pesnica, pisateljica
• Zvonko Čoh (*1956), ilustrator in filmski animator
• Ivan Dečko (1859–1908), pravnik in politik
• Mirko Doberšek (*1946), metalurg, zlatar
• Rudolf Dobovišek (1891–1961), pisatelj in politik
• Veno Dolenc (*1951), glasbenik in slikar
• Janez Drnovšek (1950–2008), politik in državnik
• Božidar Drovenik (*1940), entomolog
• Janez Drozg (1933–2005), filmski režiser
• Marjan Fabjan (*1958), judoist, trener
• Zvonko Fazarinc (*1928), elektronik, računalničar
• Peter Fister (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator
• Thea Gammelin (1906–1988), slikarka
• Marin Gabrovšek (1925–2014), metalurg
• Edi Gobec (*1926), sociolog in izseljenski delavec v Ameriki
• Cvetko Golar (1879–1965), pesnik in pisatelj
• Damjana Golavšek (*1964), pevka zabavne glasbe
• Nataša Golob (*1947), umetnostna zgodovinarka
• Alojz Goričan (1888–1968), politik, župan
• Ančka Gošnik Godec (*1927), ilustratorka
• Fedor Gradišnik (1890–1972), gledališčnik
• Fedor Gradišnik (1917–1983), športni delavec
• Igor Grdina (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar
• Herbert Grün (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec
• Franc Gubenšek (1937–2010), biokemik, akademik
• Bruno Hartman (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist
• Andrej Hieng (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg
• Slavko Hodžar (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor
• Sigismund Ernst Hohenwart (1745–1825), škof v Linzu
• Milena Horvat (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti
• Juro Hrašovec (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik
• Sašo Hribar (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj
• Matej Hriberšek (*1972), klasični filolog in prevajalec
• Andrej Inkret (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik
• Stane Jagodič (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist
• Renato Jenček (*1963), igralec
• Rado Jenko (1919–2007), gospodarstvenik (Aero)
• Radovan Jenko (*1955), vizualni oblikovalec
• Aleksander Jež, glasbenik
• Romana Jordan Cizelj (*1966), fizičarka in političarka
• Jelko Kacin (*1955), politik
• Alma Maksimiljana Karlin (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica
• Matjaž Kmecl (*1934), literarni zgodovinar, akademik
• Friderik Kolšek (1932–1997), duhovnik, celjski opat
• Peter Kolšek (*1951), novinar, pesnik, kritik
• Vera Kolšek (1930–2007), arheologinja
• Hajdi Korošec (*1979), pevka
• Ivan Kovačič Efenka (1921–1963), partizan, narodni heroj
• Matej Krajnc (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor
• Franci Križaj (1936–2005), gledališki režiser
• Vekoslav Kukovec (1876–1951), pravnik, politik
• Anica Kumer (*1945), igralka
• Egon Kunej (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja
• Urša Lah (*1969), zborovodkinja
• Janez K. Lapajne (1937–2012), geofizik in seizmolog
• Janez Lapajne (*1967), filmski režiser
• Franc Leskošek (1897–1983), politik
• Roman Lešek (*1937), atlet
• Janko Lešničar (1921–2011), zdravnik
• Gorazd Lešničar (1947–2017), zdravnik
• Janez Levec (*1943), kemik
• Tomo Levovnik, športni delavec, rokometaš
• Vladimir Levstik (1886–1957), pisatelj in prevajalec
• Franjo Lipold (1885–1970), pravnik in politik
• Stanislav Lipovšek (*1943), celjski škof
• Stanko Lorger, atlet in profesor
• Matija Lubanus, fizik, rektor Univerze na Dunaju
• Marjana Lubej, atletinja
• Branivoj Majcen (1917–1995), pilot
• Andrej Marinc (*1930), politik
• Ivo Marinc (1923–2007), tekstilec, publicist
• Zvezdan Martič (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj
• Vita Mavrič, šansonjerka in pevka
• Drago Medved (1947–2016), novinar in publicist
• Brane Mihajlovič Kosta (*1963), kitarist
• Alojzij Mihelčič (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik
• Miloš Mikeln (1930–2014), dramatik, pisatelj
• Peter Muhič, grecist, rektor Univerze na Dunaju
• Vinko Möderndorfer (*1958), pisatelj in režiser
• Milan Naprudnik (*1927), geodet
• Anton Novačan (1887–1951), književnik, politik
• Vatroslav Oblak (1864–1896), slavist
• Tine Orel (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec
• Božena Orožen (*1929), slavistka, domoznanka
• Janko Orožen (1891–1989), zgodovinar
• Darinka Pavletič-Lorenčak (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica
• Josip Pelikan (1885–1977), fotograf
• Oto Pestner (*1956), glasbenik in pevec
• Lucija Polavder (*1984), judoistka
• Lila Prap Lijijana Praprotnik Zupančič
• Rok Praznik (*1980), rokometaš
• Ervin Prelog (1921–1987), gradbenik, rektor
• Tomaž Prelokar (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj
• Brikcij Preprost (pk. 1445–1505), teolog in humanist
• Franc Puncer (1934–1994) biolog, pisatelj
• Franc Purg (*1955), akademski kipar
• Rolando Pušnik, rokometaš
• Ludvik Rebeušek (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak
• Vlado Repnik (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik
• Andreja Rihter, muzealka in ministrica za kulturo
• Matej Rode (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator
• Fran Roš (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik
• Milenko Roš (*1947), kemik
• Lojze Rozman (1930–1997), igralec
• Smiljan Rozman (1927–2007), pisatelj
• Stane Rozman (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec
• August Friderik Seebacher (1887–1940), slikar in grafik
• Anton Martin Slomšek, celjski opat, lavantinski škof
• Draga Stamejčič, atletinja
• Janez Stanonik (1922–2014), germanist, anglist, akademik
• Peter Stante - Skala (1914–1980), narodni heroj, general JLA
• Jakob Stepišnik (1815–1889), lavantinski škof
• Ivan Stopar (*1929), umetnostni zgodovinar, konservator
• Anton Stres (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof
• Saša Svetina (*1935), biofizik, akademik
• Olga Šikovec Luncer, atletinja
• Bojan Šrot politik, župan
• Bina Štampe Žmavc (*1951), pesnica in pisateljica
• Lidija Tavčar (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka
• Josip Tominšek (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski simpatizer, ustanovni član Naša krila in planinec,
• Marjan Turnšek (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof
• Beno Udrih (*1982), košarkar
• Aleš Ulaga (*1972), jadralec
• Olga Vrabič (1916–2001), farmacevtka, političarka
• Jurče Vreže (1906–1987), dirigent, zborovodja
• Fran Wiesthaler (1849–1927), klasični filolog, leksikograf
• Jože Zimšek (*1944), župan
• Uroš Zorman (*1980), rokometaš
• Dalibor (Bori) Zupančič (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik
• Jože Zupančič (*1936), gimnazijski ravnatelj
• Urška Žolnir (*1981), judoistka

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta
Grevenbroich	Nemčija	od leta 1986
Singen	Nemčija	od leta 1990
Slavonski Brod	Hrvaška	od leta 2010
Budva	Črna gora	od leta 1984
Čerepovec	Rusija
Ćuprija	Srbija	od leta 1966
Doboj	Bosna in Hercegovina	od leta 2012
Gaziantep	Turčija	od leta 2014
Gradec	Avstrija
Sisek	Hrvaška	od leta 1965
Sombor	Srbija	od leta 1986
Šabac	Srbija	od leta 2012
Špital ob Dravi	Avstrija
Veles	Makedonija	od leta 1979

Viri

• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
• Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
• Habjan, Vlado (1967). "Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja". Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino 15 (2): 95–102. COBISS 240777216. 
• Fekonja, Andrej (1895). "Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)". Dom in svet 8 (11). 
• Orožen, Ignacij (1854). Celska kronika. Celje: Julius Jeretin. COBISS 30380289. 
• Orožen, Janko (1971). "v Celjski zbornik". Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje: Kulturna skupnost v Celju. COBISS 3285761. 
• Otorepec, Božo (1990). "v Celjski zbornik". Srednjeveški pečati in grb mesta Celja. Celje. COBISS 18681442. 
• Paliga, Sorin (2003). "Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance" (PDF). Obdobja (angleščina) 20: 637–651. COBISS 23189858. Pridobljeno dne 2009-04-19. 
• Piano, Brane (7.9.2011). "Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma". Delo. Pridobljeno dne 9.12.2013. 
• Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole (2010). "Celje". The A to Z of Slovenia. Scarecrow Press. str. 55–57. ISBN 9781461731757. 

Zunanje povezave

• Celje, uradna stran občine
• Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info