Narodna galerija Slovenije
Narodna galerija Slovenije je osrednji muzej umetnosti starejših likovnih del umetnosti v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Ustanovljena je bila leta 1918. Je javni zavod.[1] Je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora.
.jpg) | |
  Lokacija: Slovenija | |
| Koordinate | Koordinati: 46°3′13″N 14°30′0″E / 46.05361°N 14.50000°E |
|---|---|
| Tip | muzej |
Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti in novem prizidku, na naslovu Puharjeva 9 v Ljubljani. Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik.
ZgodovinaUredi
Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v ljubljanski Kresiji. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.
PoslopjeUredi
Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in parkom Tivoli. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen. Po obnovi obsega 12 670 m² tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m² namenjenih razstavni dejavnosti.
Stalna razstavaUredi
Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto:
- zbirka tabelnih slik in slik na platnu,
- zbirke kipov,
- zbirke del na papirju,
- zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine,
- specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami).
Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni Robbov vodnjak.
Slike
Neznani avtor: Vlad III. Drakula kot Poncij Pilat obsoja Jezusa (15. stoletje)
Pietro Liberi: Antični prizor (17. stoletje)
Jožef Tominc: Avtoportret (1830.)
Pavel Künl: Ribji trg v Ljubljani, 1847
Jurij Šubic: Pred lovom (19. stoletje)
Ivana Kobilca: Kofetarca, (19. stoletje)
Ivan Grohar: Sejalec (1907)
.jpg)
Skulpture
Jezusovo trpljenje, skulpturi (14. in 15. vek)
Miloška Venera (kopija)
Miltiad (rimska kopija)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi:
Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev 20. stoletja hrani bližnja Moderna galerija v Ljubljani.
SkliciUredi
- ↑ (Uradni list RS, št. 8/2004), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 31/2009), Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 80/2016);
ViriUredi
- Ministrstvo za kulturo RS. »Nacionalni muzeji Slovenije«. Ljubljana: 2004
- Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.
Zunanje povezaveUredi
- [http://www.ng-slo.si/ Uradna spletna stran
- Prenova ND, gradivo za novinarje