Odpre glavni meni

ImeUredi

Ime Karavanke[1] so poznali že v antiki za časa Ptolemaja, čeravno ga niso uporabljali v današnjem pomenu. V srednjem veku so Karavanke , kot jih pojmujemo danes, imenovali Creines mons (tj. Kranjsko gorovje), v 19. stoletju pa se je ponovno uveljavilo staro Ptolemajevo ime.

ObsegUredi

Karavanke so najdaljše slovensko gorovje. Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom (2236 mnm), se vlečejo 120 km daleč od Trbiža do Slovenj Gradca - Uršlja gora (1700 m) in Peca (2126 m), preko Vitanjško-Konjiških hribov, Boča, Donačke gore, Maclja na Hrvaško.

Skupaj z Ziljskimi in Karnjskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino.

Karavanke skupaj s Kamniško-Savinjskimi Alpami tvorijo naravno ločnico med Avstrijsko Koroško in Gorenjsko. Čez karavanške prelaze potekajo pomembne trgovske poti med Zahodno in Jugovzhodno Evropo. Eden izmed njih je tudi Ljubelj (1370 m), ki je preko 300 let star in naj bi bil eden prvih cestnih prelazov v Evropi, drugi pa prelaz Jezerski vrh (Seeberg-Sattel). Danes potekata pod Karavankami avtocestni predor, ki povezuje Ljubljano z Beljakom v Avstriji. Predor je nastal vzporedno s prvotnim železniškim predorom.

Veliko število planinskih koč in označenih planinskih poti ponuja obilico možnosti za izletnike. Veliko vrhov odlikuje prelep razgled na Celovec in okolico, na Ljubljansko kotlino ter Štajersko.

Slovenski del karavanškega pogorja delimo na: Severne Karavanke, Srednjekaravanško podolje, Zahodne Karavanke, Vzhodne Karavanke, Srednje Karavanke, Južne Karavanke, Mežiško-Solčavske Karavanke in Vitanjsko-Konjiške Karavanke ter Boč z Donačko goro.[2]

Naravne znamenitostiUredi

 
Poljane gorskih narcis (Narcissus poeticus radiiflorus) pod Golico

Karavanke so polne naravnih lepot. Posebno pozornost vzbujajo nekatere erozijske oblike kakor so mogočni amfiteatralni zatrepi dolin, npr. zatrepa Poden in Medvedji dol, ter slikovita Dovžanova soteska nad Tržičem in globoka deber Čepa pod Malim Ljubeljem, ter vrsta sotesk v Zgornji Savski dolini.

Pravo naravno čudo pa so narcise, ključavnice v jeziku domačinov, v Planini pod Golici in Javorniškem rovtu ter na Golici sami, ki v času poletnega cvetenja rastejo tako na gosto po prostranih senožetih, da je videti, kot bi bil sneg na novo zapadel.

Pomembnejši vrhoviUredi

(glej tudi: Seznam gora v Karavankah)

 
Stol, najvišji vrh Karavank


SkliciUredi

  1. Klinar, Stanko, Karavanke, Planinski vodnik, Planinska založba, Ljubljana, 1983
  2. Karel Natek; Marjeta Natek (1998). Slovenija: Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS 71395840. ISBN 86-11-15348-0. 

ViriUredi

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Karl Hren: Grape n vrhovi, Čar Karavank med Peco in Obirjem. Mohorjeva založba. Celovec 2012.
  • Slovenija, Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga 1998, ISBN 86-11-15033-3

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi