Prisojnik
Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Nanjo vodi več markiranih poti [3]. Najlažji je južni pristop (tudi Slovenska pot) z Vršiča (1611 m), zahtevnejši je pristop po grebenu nad Prednjim oknom, prav tako z Vršiča. Južna stran gore nad Mlinarico je položnejša, preči jo tudi markirana pot na Razor (2601 m).
| Prisojnik | |
|---|---|
| Prisank | |
.jpg) Prisojnik, pogled z Vršiča | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2.547 m |
| Prominenca | 547 m [1] |
| Seznam | Alpske gore 2500-2999 m |
| Koordinate | 46°15′N 13°28′E / 46.25°N 13.46°E [2] |
| Geografija | |
  Prisojnik Lega v Alpah | |
| Lega | Slovenija |
| Gorovje | Julijske Alpe |
Zelo zahtevni pristopi so:
- Hanzova pot (pot z istim imenov vodi tudi na bližnjo Malo Mojstrovko), odprta leta 1926, poimenovana po trentarskem vodniku Ivanu Vertlju - Hanzi, z izhodiščem pri Koči na Gozdu (1226 m).
- Kopiščarjeva pot, odprta leta 1948, poimenovana po trentarskem vodniku Antonu Kravanji - Kopiščarju z izhodiščem pri Erjavčevi koči (1515 m) skozi Prednje (veliko) okno, kjer se priključi grebenski poti.[4]
- Jubilejna pot, ki povezuje Prisojnik z Razorjem. Pot je bila odprta leta 1953 ob 60. obletnici ustanovitve SPD [5], vodi po vzhodnem grebenu Prisojnika in skozi Zadnje (malo) okno.
V severni steni Prisojnika je narava ustvarila podobo obraza, ki naj bi bil po legendi obraz okamenele Ajdovske deklice.
Sklici
uredi- ↑ »Prisojnik - peakbagger«. peakbagger.com. Pridobljeno 15. februarja 2015.
- ↑ »Prisojnik in Geopedia«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2012. Pridobljeno 25. julija 2019.
- ↑ »Prisojnik, hribi.net«.
- ↑ »Gorniška družina«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2011. Pridobljeno 22. maja 2011.
- ↑ »Izlet na Prisojnik, PD Celje Matica«.
Zunanje povezave
uredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prisojnik