Kubed

naselje v Sloveniji

Kubed - Covedo (ital. Ko:vedo) je naselje v Mestni občini Koper.

Kubed
Vas KUBED.jpg
Kubed se nahaja v Slovenija
Kubed
Kubed
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E / 45.5198639; 13.8699500Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E / 45.5198639; 13.8699500
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno6,58 km2
Nadm. višina
232,9 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno189
 • Gostota29 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kubed - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.1297 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

Opis vasiUredi

 
Obrambni stolp v Kubedu, spremenjen v zvonik

Kubed leži na nadmorski višini 240 m, na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, kjer se stikata flišni in kraški svet. Vas obdaja na severu kraška vzpetina Krašca, ki je visoka 272 m, na zahodni strani pa flišni hrbet z vrhom imenovanim Kubejsko Vardo, ki meri 390 m. Vas je oddaljena od Kopra za dobrih 16 km. V njej prebiva 165 prebivalcev. Domačini svoj kraj imenujejo kar »Čubed«. Hiše so v nizih razporejene na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom. Ta vzpetina je najbolj znana po ohranjenem delu srednjeveške utrdbe. Zgradil jo je Ulrich Weimarski, saj je fevdalnim gospodarjem omogočala nadzorovanje trgovskih poti med celino in primorjem. Čisto na robu griča, pod katerim leži Kubed, stoji srednjeveška cerkev sv. Florijana, ki izhaja iz leta 1860. V bližini cerkve, stoji zvonik zgrajen iz istrskega kamna, ki je kot obrambni stolp utrdbe služil obrambnim namenom, saj so se vanjo zatekali domačini v času napadov Uskokov in Turkov v 15. in 16. stoletju. Štirikotni obrambni stolp so spremenili v zvonik leta 1833.[3]

ZgodovinaUredi

 
Cerkev sv. Florijana

Kubed je bil prvič omenjen že v letu 1067 in sicer v darilni pogodbi, s katero je cesar Henrik IV. podaril vas Kubed freisinški škofiji. Od 13. stoletja dalje je bila vas del pomembnega obrambnega pasu, ki je obdajal koprsko ozemlje. V 15. stoletju so ga Benečani še utrdili za potrebe obrambnega tabora, imenovanega kaštel.

V Kubedu so 7. avgusta 1870 pripravili tabor, katerega organizator in pobudnik je bil Franjo Ravnik, mesto predsednika tabora pa je dobil Karel Lavrič. Tokrat je okoli 4000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, zahtevali so uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih, znižanje davkov ter da bi v koprskem okolju zgradili slovensko glavno šolo. Po 14 letih od takrat je vas dobila svojo čitalnico, 4 leta kasneje pa so ustanovili še Pevsko in bralno društvo, ki so ga poimenovali Skala.

Ob stoti obletnici nastanka Pevskega in bralnega društva Skala, je društvo iz Kubeda, imenovano Društvo za šport, kulturo in razvoj vasi Skala, izdalo zbornik Kubed skozi društveno in posvetno življenje, ki spominsko in dokumentarno predstavlja kroniko življenja te istrske vasi.

Šola je delovala že od leta 1851 naprej, čeprav z občasnimi prekinitvami vse do leta 1955. Kljub velikem fašističnem nasilju se je kar dobro ohranjala slovenska beseda in pesem. V 104 letih delovanja šole se je zamenjalo kar 5 državnih tvorb, šola pa je vzgajala mlade učence v zavedne istrske vaščane. Leta 1900 je vas že imela gostilne, torkljo in mlin v Mostiščju na Rižani. Po letu 1909 je v vasi delovala tudi Kmečka posojilnica in hranilnica. V Kubedu je živel znani pesnik slovenske Istre Alojz Kocjančič. Na maši 4. julija 1937, ki jo je vodil on, se je zbralo kar 5000 ljudi.

Med drugo svetovno vojno je nemška vojska v vasi 2. oktobra 1943 požgala 53 hiš. Med NOB je v vasi delovala partizanska šola, kurirji pa so imeli stalno javko. V spomin padlim za svobodo so v Kubedu postavili dva spomenika. Enega so postavili leta 1948, drugega pa leta 1978, na katerega so vklesali rodoljubni stih, ki se glasi: »V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani.«

DemografijaUredi

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 335 386 343 209 176 165 165

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1297". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Irena Cerar (2009). Pravljične poti v zgodovino. Sidarta. str. 256. COBISS 248421632. ISBN 978-961-6027-58-8.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi