Anton Ažbe [ánton ažbé], slovenski slikar, * 30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah pri Škofji Loki, † 6. avgust 1905, München.

Anton Ažbe
Portret
Anton Ažbe
Rojstvo30. maj 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2]
Kranjska
Smrt6. avgust 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (43 let)
München[3]
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicslikar

ŽivljenjepisUredi

Rodil se je v hribovski vasici Dolenčice pri Javorjah v Škofjeloškem hribovju očetu Juriju in materi Marjani. Najprej so ga poslali učit za duhovnika, ker mu je oče zgodaj umrl pa ga je varuh stric Janez javorski župan poslal v uk za trgovskega vajenca v Celovec. Po petih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je kmalu opustil trgovski poklic in dve leti pomagal slikarju Janezu Wolfu, nato pa najprej odšel na likovno akademijo na Dunaj in zatem v München ter se razvil v izvrstnega risarja. V Münchnu je bil absolvent, ko so ga prijatelji in kolegi pregovorili, naj odpre svojo risarsko šolo. Bil je namreč odličen korektor in z veseljem je pomagal pri popravkih, ko so ga za to prosili.

Ažbe je bil osrednja slovenska slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Težil je k realizmu in uporabi čistih barv. Med letoma 1891 in 1905 je imel v Münchnu zasebno slikarsko in risarsko šolo, ki so jo med drugim obiskovali Alexej von Jawlenski, Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen in drugi. Čeprav ni Ažbe nikoli zapisal svojih naukov, jih nekaj poznamo: princip krogle (kar je bliže, je svetlejše) in kristalizacija barv (uporaba čistih barv) sta bila najpomembnejša, prav tako je spodbujal svoje učence k individualnemu razvoju.[4] Njegova najbolj znana slika je ženski portret »Zamorka« (1895), ki je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Na to sliko je bil Ažbe zelo ponosen, saj je bila študijska predloga njegovih naukov.[5] Visela je v slikarski šoli in bila zgled kvalitetnega dela.


V zadnjem času o njem veliko pišejo ruski umetnostni zgodovinarji, ki preučujejo Ažbetov vpliv na ruske učence.

SkliciUredi

  1. Record #118849409 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Ажбе Антон // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana. 
  5. Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana. 
  6. "Anton Ažbe: Zamorka". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  7. "Anton Ažbe: Pevska vaja". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  8. "Anton Ažbe: V haremu". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  • Boris Dolničar (3. december 2015). "Domačija slikarja Antona Ažbeta". Slovenske novice. 

Zunanje povezaveUredi