Ruska invazija na Ukrajino

ruski napad na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja 2022; del rusko-ukrajinske vojne

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki se je začel leta 2014. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni,[13][14][15] je zahtevala več desettisoč civilnih ter več stotisoč vojaških življenj. Do junija 2022 je ruska vojska okupirala okoli 20 % ukrajinske zemlje. Okoli 8 milijonov Ukrajincev je bilo do aprila 2023 notranje razseljenih, svojo državo pa je zapustilo več kot 8,2 milijona ljudi, s čimer je nastala največja evropska begunska kriza po drugi svetovni vojni. Obsežna okoljska škoda, ki jo je povzročila vojna, pogosto imenovana ekocid, je prispevala k prehranski krizi po vsem svetu.

Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Del rusko-ukrajinske vojne

Zemljevid Ukrajine na 19. marec 2024 (podrobneje):
  Pod nadzorom Ukrajine
  Okupirano s strani Rusije
  Osvobojeno Rusov
Datum24. februar 2022 – danes
(70002000000000000002 leti in 700124000000000000024 dni)
Prizorišče
Ukrajina, Rusija, Črno morje
Status Aktualen (seznam vojaških spopadov · časovnica)
Udeleženci
Podpira jo:
 Belorusija[b]
Zastava Ukrajine Ukrajina
Poveljniki in vodje
Moč
Pred invazijo na meji:
169.000–190.000[c][6][7]
Pred invazijo skupno:
900.000 vojakov[8]
554.000 paravojakov[8]
Februarja 2023:
300.000+ aktivnih vojakov v Ukrajini[9]
Pred invazijo:
196.600 vojakov[10]
102.000 paravojakov[10]
Skupno julija 2022:
do 700.000[11]
Skupno septembra 2023:
preko 800.000[12]
Žrtve in izgube
Poročila se razlikujejo.
Glej žrtve za več podrobnosti.

Že več mesecev pred invazijo so se okoli ukrajinskih meja začele zbirati ruske enote, medtem ko so ruski uradniki večkrat zanikali načrte za napad. Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 napovedal »posebno vojaško operacijo« v podporo ruskima separatističnima republikama Doneck in Lugansk, katerih vojaške sile so se v konfliktu v Donbasu borile proti Ukrajini od leta 2014. Putin je zagovarjal iredentistična stališča, izpodbijal pravico Ukrajine do državnosti in lažno trdil, da v Ukrajini vladajo neonacisti, ki preganjajo etnično rusko manjšino. Dejal je, da je cilj »demilitarizacija« in »denacifikacija« Ukrajine. Nekaj minut pozneje so se začeli ruski zračni napadi in kopenska invazija na severni fronti od Belorusije proti Kijevu, na severovzhodni fronti proti Harkovu, na južni fronti iz Krima in na jugovzhodni fronti iz Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odgovor uvedel vojno stanje in ukazal splošno mobilizacijo.

Ruske enote so se do aprila 2022 umaknile s severne fronte, potem ko so naletele na logistične težave in močan ukrajinski odpor. Na južni in jugovzhodni fronti je Rusija marca zavzela Herson, maja, po obsežnem obleganju, pa še Mariupol. Rusija je začela novo ofenzivo v Donbasu in pozimi še naprej bombardirala vojaške in civilne cilje daleč od frontne črte, vključno z energetskim omrežjem. Konec leta 2022 je Ukrajina izvedla uspešno protiofenzivo na jugu in vzhodu. Kmalu zatem je Rusija napovedala nezakonito priključitev štirih delno zasedenih oblasti Ukrajine. Novembra je Ukrajina ponovno zavzela dele Hersonske oblasti, vključno s samim mestom Herson. Junija 2023 je Ukrajina začela novo protiofenzivo na jugovzhodu države.

Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. Generalna skupščina Združenih narodov je marca 2022 sprejela resolucijo ES-11/1, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle sankcije proti Rusiji in njeni zaveznici Belorusiji ter Ukrajini zagotovile humanitarno in vojaško pomoč. Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočili z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev. Zaradi invazije je Rusijo in Belorusijo zapustilo več kot 1000 podjetij. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo o morebitnih zločinih proti človeštvu, vojnih zločinih, ugrabitvah otrok in genocidu med invazijo ter marca 2023 izdalo nalog za prijetje Putina in Marije Lvove-Belove zaradi domnevne odgovornosti za nezakonito deportacijo otrok.

Ozadje uredi

Glavni članek: Rusko-ukrajinska vojna.

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta novonastali samostojni republiki Ukrajina in Rusija ohranili tesne vezi. Ukrajina se je leta 1994 strinjala, da bo podpisala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in odstranila sovjetsko jedrsko orožje na svojem ozemlju.[16] V zameno so se Rusija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike v Budimpeštanskem memorandumu dogovorile, da bodo podprle ozemeljsko celovitost Ukrajine.[17][18] Leta 1999 je bila Rusija ena izmed podpisnic Listine o evropski varnosti, ki je »ponovno potrdila neodtujljivo pravico vsake države podpisnice, da svobodno izbere ali spremeni svojo varnostno ureditev, vključno z zavezniškimi pogodbami«.[19] Po razpadu Sovjetske zveze se je več držav nekdanjega vzhodnega bloka pridružilo zvezi Nato, deloma zaradi regionalnih varnostnih groženj, kot so bile ruska ustavna kriza leta 1993, vojna v Abhaziji (1992–1993) in prva čečenska vojna (1994–1996). Ruski voditelji so trdili, da so se zahodne sile zavezale, da se Nato ne bo širil proti vzhodu, kar je do danes ostalo sporno.[20][21] Leta 2008 sta na vrhu v Bukarešti Ukrajina in Gruzija izrazili željo k pridružitvi Natu.[22] Odziv obstoječih članic je bil mešan, saj so zahodnoevropske države bile zaskrbljene, da bi s to potezo vznemirili Rusijo.[23] Zavezništvo je na koncu ponudbo držav za članstvo zavrnilo, vendar podalo izjavo, v kateri se je strinjalo, da »bosta ti državi postali članici Nata«. Vladimir Putin je odločno nasprotoval kandidaturi držav za članstvo v Natu,[24] ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da bo Rusija storila vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila njun sprejem.[25]

 
Protestniki v Kijevu med Evromajdanom, november 2013

Novembra 2013 je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo (EU), pri čemer je ovrgel sklep vrhovne rade in se namesto tega odločil za tesnejše vezi z Evrazijsko ekonomsko unijo, ki jo vodi Rusija. Rusija je pritiskala na Ukrajino, naj zavrne sporazum.[26] To je sprožilo val proEU protestov, znanih kot Evromajdan, ki so se končali z odstavitvijo Janukoviča februarja 2014 in kasnejšimi proruskimi nemiri v vzhodnih in južnih delih Ukrajine. Ruski vojaki brez oznak so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima ter zasedli krimski parlament.

Marca je Rusija organizirala sporni referendum in si priključila Krim. Temu je sledil začetek vojne v Donbasu, ki se je začela aprila 2014 z ustanovitvijo dveh rusko-podprtih separatističnih kvazi držav: Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike.[27][28] V spopad so bile vključene tudi ruske enote.[29][30][31] Sporazumi iz Minska, podpisani septembra 2014 in februarja 2015, so bili namenjeni ustavitvi spopadov, a so premirja večkrat propadla.[32] Pojavil se je spor o vlogi Rusije: članice normandijskega formata Francija, Nemčija in Ukrajina so sporazum iz Minska razumele kot sporazum med Rusijo in Ukrajino, medtem ko je Rusija vztrajala, da se mora Ukrajina pogajati neposredno z obema separatističnima republikama.[33][34]

 
Ukrajina s priključenim Krimom na jugu in samooklicanima separatističnima republikama v Donbasu na vzhodu

Leta 2021 je Putin zavrnil ponudbe Zelenskega za pogovore na visoki državniški ravni, ruska vlada pa je nato podprla članek nekdanjega ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva, v katerem je trdil, da je nesmiselno sodelovati z Ukrajino, dokler ta ostaja »vazal« ZDA.[35] Priključitev Krima je povzročila nov val ruskega nacionalizma, pri čemer si je večina ruskega neoimperialnega gibanja prizadevala za priključitev več ukrajinskih ozemelj, vključno z nepriznano Novorosijo.[36] Analitik Vladimir Socor je trdil, da je bil Putinov govor po priključitvi Krima leta 2014 dejansko »manifest iredentizma velike Rusije«.[37] Julija 2021 je Putin objavil esej z naslovom »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«, v katerem je trdil, da so Rusi in Ukrajinci »en narod«.[38] Ameriški zgodovinar Timothy Snyder je Putinove ideje označil za imperialistične.[39] Britanski novinar Edward Lucas jih je označil za zgodovinski revizionizem.[40] Drugi opazovalci so ugotavljali, da ima rusko vodstvo izkrivljen pogled na sodobno Ukrajino in njeno zgodovino.[41][42][43]

Uvod uredi

 
Povečevanje ruske vojaške prisotnosti okoli Ukrajine do vključno 3. decembra 2021[44]
 
Ameriški padalci 2. bataljona 503. pehotnega polka odhajajo iz Italije v Latvijo, 24. februar 2022. Ob krepitvi ruske vojske je bilo v vzhodno Evropo napotenih na tisoče ameriških vojakov.[45]

Marca in aprila 2021 je Rusija začela obsežno krepitev vojaške prisotnosti v bližini obmejnih območij z Ukrajino. Druga faza povečevanja prisotnosti enot je potekala v Rusiji in Belorusiji med oktobrom 2021 in februarjem 2022.[46] Namere za napad Ukrajine so predstavniki ruske vlade večkrat zanikali;[47][48] med drugimi tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov 28. novembra 2021, namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov 19. januarja 2022,[49] ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov 20. februarja 2022 [47] in ruski veleposlanik na Češkem Aleksander Zmejevski 23. februarja 2022.[50][51] Medtem je 22. februarja Svet ruske federacije odobril uporabo vojaške sile zunaj države.[52]

Razlogi uredi

Putinov glavni svetovalec za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev je dejal,[53] da je Zahod že leta v neuradni vojni z Rusijo.[54] V posodobljeni ruski strategiji nacionalne varnosti, objavljeni maja 2021, je navedeno, da lahko Rusija uporabi »nasilne metode«, da »prepreči ali odvrne sovražna dejanja, ki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ruske federacije«.[55][56] Po navedbah virov so odločitev o napadu na Ukrajino sprejeli Putin in majhna skupina militaristov v njegovem ožjem krogu, vključno s Patruševim in ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.[57]

Med drugim povečevanjem ruske vojaške prisotnosti je Rusija od ZDA in Nata zahtevala, da se vključita v pravno zavezujočo zavezo, ki bi Ukrajini prepovedala pridružitvi Natu, ter poleg tega zahtevala zmanjšanje števila enot in količine vojaške opreme Nata, nameščene v Vzhodni Evropi.[58] Hkrati je Rusija zagrozila z nedoločenim vojaškim odgovorom, če bo Nato še naprej sledil »agresivni liniji«.[59] Te zahteve so bile večinoma interpretirane kot neizvedljive; nove članice Nata v Srednji Evropi so se zavezništvu pridružile, ker so imele raje varnost in gospodarske priložnosti, ki jih ponujata Nato in EU, njihove vlade pa so iskale zaščito pred ruskim iredentizmom.[60] Formalna pogodba, ki bi Ukrajini preprečila vstop v Nato, bi bila v nasprotju z Natovo politiko »odprtih vrat«, ki jo določa pogodba, kljub temu da se Nato na ukrajinske prošnje za vstop ni odzval z navdušenjem.[61] Emmanuel Macron in Olaf Scholz sta si februarja prizadevala za preprečitev vojne. Macron se je sestal s Putinom, vendar ga ni uspel prepričati, naj ne nadaljuje z napadom. Scholz je Putina posvaril pred strogimi sankcijami, ki bi bile uvedene v primeru invazije. Scholz je v poskusu dogovora Zelenskemu tudi dejal, naj se odpove prizadevanjem za vstop v Nato in razglasi nevtralnost, vendar je Zelenski dejal, da Putinu ni mogoče zaupati, da bo spoštoval takšen dogovor.[62]

Ruska naznanitev »posebne vojaške operacije« uredi

Putinov nagovor narodu 24. februarja 2022. Nekaj minut po Putinovi napovedi se je začela invazija.


24. februarja pred 5. uro zjutraj po kijevskem času[63] je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« v vzhodni Ukrajini in »dejansko napovedal vojno Ukrajini«.[64] Putin je v svojem govoru dejal, da ne namerava zasesti ukrajinskega ozemlja in da podpira pravico ukrajinskega ljudstva do samoodločbe.[65] Dejal je, da je namen operacije »zaščititi ljudi« v pretežno rusko govoreči regiji Donbas, ki se po njegovih besedah »že osem let soočajo s poniževanjem in genocidom, ki ga izvaja režim v Kijevu«.[66] Putin je dejal, da si Rusija prizadeva za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.[67] V nekaj minutah po Putinovi napovedi so poročali o eksplozijah v Kijevu, Harkovu, Odesi in regiji Donbas.[68] V domnevnem poročilu, ki je prišlo v javnost iz Zvezne varnostne agencije (FSB), je bilo navedeno, da obveščevalna agencija ni bila seznanjena s Putinovim načrtom napada na Ukrajino.[69] Ruska vojska je v Ukrajino vstopila s severa iz Belorusije (proti Kijevu), s severovzhoda iz Rusije (proti Harkovu), z vzhoda iz Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike ter z juga iz Krima.[70] Ruska oprema in vozila so bila označena z belim vojaškim simbolom Z (črka, ki ni v cirilici), kar naj bi bil ukrep za preprečevanje prijateljskega ognja.[46]

Zelenski je takoj po napadu razglasil vojno stanje v Ukrajini.[71] Še isti večer je ukazal splošno mobilizacijo vseh ukrajinskih moških, starih od 18 do 60 let,[72] in jim prepovedal zapustiti državo.[73]

Invazija in upor uredi

 
Vojaški nadzor okoli Kijeva 2. aprila 2022

Invazija se je začela ob zori 24. februarja[74] s pehotnimi divizijami ter oklepno in zračno podporo v vzhodni Ukrajini in z več deset raketnimi napadi v vzhodni in zahodni Ukrajini.[75][76] Prvi spopadi so potekali v Luganski oblasti v bližini vasi Milove na meji z Rusijo ob 3:40 po kijevskem času.[77] Glavni pehotni in tankovski napadi so bili izvedeni v štirih napadih na čelu s severno fronto proti Kijevu, južno fronto s Krima, jugovzhodno fronto proti mestoma Lugansk in regiji Donbas ter vzhodno fronto.[78][79] Več deset raketnih napadov po Ukrajini se je raztezalo vse do Lvova.[80][81] Po poročilih naj bi plačanci skupine Wagner in čečenske sile večkrat poskušali umoriti Volodimirja Zelenskega. Ukrajinska vlada je trdila, da so ta prizadevanja preprečili protivojni uradniki ruske zvezne varnostne službe (FSB), ki so ji posredovali podatke o načrtih.[82]

Ruska invazija je naletela na nepričakovano silovit ukrajinski odpor.[83] V Kijevu Rusiji ni uspelo zavzeti mesta, saj so bili njeni napadi odbiti v predmestnih bitkah v Irpinu, Gostomelu in Buči. Ruska vojska je skušala obkoliti prestolnico, vendar je ukrajinskim silam uspelo zadržati teren in učinkovito uporabiti zahodno orožje, vključno s protitankovskimi raketami Javelin in protiletalskimi raketami Stinger, kar je raztegnilo kratke ruske oskrbovalne linije in ustavilo ofenzivo.[84] 9. marca je kolona ruskih tankov in oklepnih vozil v Brovariju padla v ukrajinsko zasedo, utrpela hude izgube in se bila prisiljena umakniti.[85] Na severni fronti je ruska vojska uporabila taktiko obleganja ključnih mest Černigova, Sumi in Harkova, vendar jih zaradi močnega odpora in logističnih težav ni uspela zavzeti.[86] Na južni fronti so ruske sile 2. marca zavzele glavno mesto Herson. V Mikolajivski oblasti je ruska vojska napredovala do Voznesenska, vendar je bila odbita.

25. marca je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je »prva faza« tako imenovane »vojaške operacije v Ukrajini« na splošno končana, da so ukrajinske vojaške sile utrpele hude izgube in da se bo ruska vojska zdaj osredotočila na »osvoboditev Donbasa«.[87][88] »Prva faza« invazije je potekala na štirih frontah,[89][90] vključno s fronto proti zahodnemu Kijevu iz Belorusije, ki jo je vodilo rusko vzhodno vojaško okrožje, sestavljeno iz 29., 35. in 36. kombinirane armade. Drugo os, ki jo je Centralni vojaško okrog (severovzhodna fronta) iz Rusije razporedilo proti vzhodnemu Kijevu, sta sestavljali 41. kombinirana armada in 2. gardna kombinirana armada. Tretjo os je proti Harkovu usmerilo Zahodno vojaško okrožje (vzhodna fronta) s 1. gardno tankovsko armado in 20. kombinirano armado. Četrta, južna, fronta z izvorom na okupiranem Krimu in v ruski Rostovski oblasti z vzhodno osjo proti Odesi in zahodnim območjem delovanja proti Mariupolu, je potekala pod nadzorom Južnega vojaškega okrožja in vključevala 58., 49. in 8. kombinirano armado, slednja poveljuje tudi 1. in 2. armadnemu korpusu ruskih separatističnih sil v Donbasu.[91]

Do 7. aprila so se enote ruskega Vzhodnega vojaškega okroga, umaknile iz ofenzive v Kijevu, očitno zato, da bi obnovile zaloge in se nato premestile v Donbas ter okrepile obnovljeno invazijo na jugovzhod Ukrajine. Severovzhodna fronta, poveljujoča s strani Centralnega vojaškega okrožja, je bila prav tako umaknjena zaradi oskrbe in premestitve v jugovzhodno Ukrajino.[91][92] Do 8. aprila je bil za vojaške operacije med invazijo zadolžen general Aleksander Dvornikov.[93] 18. aprila je upokojeni generalpodpolkovnik Douglas Lute, nekdanji veleposlanik ZDA pri Nato, v intervjuju za PBS NewsHour poročal, da je Rusija premestila svoje enote za začetek novega napada na vzhodno Ukrajino, ki naj bi bil omejen na 150.000 do 190.000 prvotno razporejenih vojakov, čeprav so bile enote dobro preskrbljene iz ustreznih orožarskih zalog v Rusiji. Po Luteu je to v velikem nasprotju z obsežnim ukrajinskim naborom ukrajinskih državljanov moškega spola med 16 in 60 leti starosti, vendar brez ustreznih ter zelo omejenih zalog orožja v Ukrajini.[94] 26. aprila so se v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji sestali delegati ZDA in 40 zavezniških držav, da bi razpravljali o oblikovanju koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila gospodarsko podporo ter vojaško oskrbo in opremo.[95] Po Putinovem govoru ob dnevu zmage v začetku maja je direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe Avril Haines dejala, da ni pričakovati kratkoročne rešitve invazije.[96]

Ruske sile so se osredotočile na zaščito svojih oskrbovalnih linij, saj so napredovale počasneje in bolj metodično. Koristi jim je prinesla tudi centralizacija poveljevanja pod vodstvom generala Dvornikova.[97] Ukrajino je omejevala odvisnost od opreme Zahoda, saj so se zahodne države bale, da bo Ukrajina dobavljeno orožje uporabila za napade na cilje v Rusiji.[98] Vojaški strokovnjaki se glede prihodnosti spora ne strinjajo; nekateri predlagajo, da bi ozemlje zamenjali za mir,[99] drugi pa menijo, da lahko Ukrajina zaradi ruskih izgub vzdrži odpor proti invaziji.[100] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo v Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[101][102] Do 30. maja so bile razlike med ruskim in ukrajinskim topništvom očitne.[103] Rusko topništvo je imelo daljši domet. V odgovor na Bidnovo navedbo, da bo Ukrajini zagotovljeno okrepljeno topništvo, je Putin sporočil, da bo Rusija razširila svojo invazijsko fronto in vključila nova mesta v Ukrajini, ter kot očitno maščevanje 6. junija po več tednih brez neposrednega napada ukazal raketni napad na Kijev.[104] Namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibitskij je 10. junija 2022 med kampanjo v Severodonecku izjavil, da se bo prihodnost invazije odločala na frontah: »To je zdaj artilerijska vojna in v tem smislu izgubljamo. Zdaj je vse odvisno od tega, kaj nam bo dal Zahod. Ukrajina ima en artilerijski top proti 10 do 15 ruskim. Naši zahodni partnerji so nam dali približno 10 % tega, kar imajo.«[105]

29. junija je Reuters poročal, da je direktorica nacionalne obveščevalne službe Avril Haines ob posodobitvi ameriške obveščevalne ocene ruske invazije dejala, da se ameriške obveščevalne agencije strinjajo, da se bo invazija nadaljevala »dlje časa... Skratka, slika ostaja precej mračna in odnos Rusije do Zahoda se zaostruje.«[106] 5. julija je BBC poročal, da bo obsežno uničenje zaradi ruske invazije povzročilo ogromno finančno škodo ukrajinskemu gospodarstvu: »Ukrajina potrebuje 750 milijard dolarjev za načrt obnove in ruski oligarhi bi morali prispevati k stroškom, je na konferenci o obnovi v Švici povedal ukrajinski premier Denis Šmihal[107]

Prva faza: Invazija na Ukrajino (24. februar – 7. april) uredi

 
Ruska invazija na Ukrajino, 1. faza od 24. februarja do 7. aprila 2022

Invazija se je začela 24. februarja, in sicer iz Belorusije proti Kijevu in s severovzhoda proti mestu Harkov. Jugovzhodna fronta je potekala v obliki dveh ločenih bojnih linij, od Krima in jugovzhoda proti Lugansku in Donecku.[78][79]

Prva faza – Severna fronta uredi

Ruska prizadevanja za zavzetje Kijeva so 24. februarja vključevala poskusni napad iz Belorusije proti jugu vzdolž zahodnega brega reke Dneper in kasnejšo obkolitev z zahoda, napad pa je bil podprt z dvema ločenima osema napada iz Rusije vzdolž vzhodnega brega reke Dneper: zahodno pri Černigovu in vzhodno pri Sumiju. Ti so bili verjetno namenjeni obkolitvi Kijeva s severovzhoda in vzhoda.[76][75]

Rusija je očitno poskušala hitro zavzeti Kijev, pri čemer so se v mesto infiltrirali specialci Spetsnaza, ki so jih podpirale letalske operacije in mehanizacija s severa, vendar jim zavzetje ni uspelo.[108][109][110][111] Ruske sile, ki so iz Belorusije napredovale proti Kijevu, so prevzele nadzor nad mestoma duhov Černobil in Pripjat.[112][113] Ruske zračnodesantne sile so poskušale zavzeti dve ključni letališči v bližini Kijeva in 26. februarja izvedle zračnodesantni napad na letališče Antonov[114][115] ter podoben desant na letališče Vasilkov v bližini letalske baze Vasilkov.[116][117]

V začetku marca je rusko napredovanje vzdolž zahodne strani Dnepra omejila ukrajinska obramba.[76][75] Od 5. marca je velik ruski konvoj, ki naj bi bil dolg 64 km, le malo napredoval proti Kijevu.[118] Londonski analitični center Royal United Services Institute (RUSI) je ocenil, da je rusko napredovanje s severa in vzhoda »zastalo«.[119] Napredovanje iz Černigova se je večinoma ustavilo, saj se je tam začelo obleganje. Ruske sile so nadaljevale napredovanje proti Kijevu s severozahoda in do 5. marca zavzele Bučo, Gostomel in Vorzel,[120][121] Irpin pa je do 9. marca ostal sporen.[122] Do 11. marca se je dolga kolona večinoma razpršila in skrila.[123] 16. marca so ukrajinske sile začele protiofenzivo, da bi odbile ruske sile.[124] Ker ruske sile niso mogle doseči hitre zmage v Kijevu, so svojo strategijo spremenile v vsesplošno bombardiranje in obleganje.[125][126]

25. marca je ukrajinska protiofenziva ponovno zavzela več mest vzhodno in zahodno od Kijeva, vključno z Makarivom.[127][128] Konec marca so se ruske enote na območju Buče umaknile proti severu. Ukrajinske sile so v mesto vstopile 1. aprila.[129] Ukrajina je sporočila, da je ponovno zavzela celotno območje okoli Kijeva, vključno z Irpinom, Bučo in Gostomelom, v Buči pa je odkrila dokaze o vojnih zločinih.[130] Generalni sekretar Nato Jens Stoltenberg je 6. aprila dejal, da je treba ruski »umik, oskrbo in premestitev« njihovih enot z območja Kijeva razumeti kot širitev Putinovih načrtov glede Ukrajine, in sicer s premestitvijo in koncentracijo sil v vzhodni Ukrajini.[92] Kijev na splošno ni bil več napaden, razen posameznih raketnih napadov. Do enega je prišlo med obiskom generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa 28. aprila, ko se je z Zelenskim pogovarjal o preživelih obleganja Mariupola.[131]

Prva faza – Severovzhodna fronta uredi

Ruske sile so 24. februarja napredovale v Černigovsko oblast in obkolile njeno upravno središče. Naslednji dan so ruske sile napadle in zavzele Konotop.[132][133] Istega dne je bil izveden ločen napad na mesto Sumi, ki je oddaljeno le 35 km od rusko-ukrajinske meje. Napredovanje se je zataknilo v mestnih spopadih, ukrajinske sile pa so mesto uspešno zadržale in trdijo, da je bilo uničenih več kot 100 ruskih oklepnih vozil, več deset vojakov pa je bilo ujetih.[134] Ruske sile so napadle tudi Ohtirko in uporabile termobarično orožje.[135]

Frederick Kagan je 4. marca zapisal, da je bila os Sumi takrat »najuspešnejša in najnevarnejša ruska smer napredovanja proti Kijevu«, in pripomnil, da je geografija ugodna za mehanizirano napredovanje, saj je teren »raven in redko poseljen ter ponuja malo dobrih obrambnih položajev«.[75] Ruske sile, ki so potovale po avtocestah, so 4. marca dosegle Brovarij, vzhodno predmestje Kijeva.[76][75] Pentagon je 6. aprila potrdil, da je ruska vojska zapustila Černigovsko oblast, v Sumijski oblasti pa so še vedno potekajo boji.[136] 7. aprila je guverner Sumijske oblasti dejal, da so ruske enote odšle, vendar so za seboj pustile eksplozivna sredstva in druge nevarnosti.[137]

Prva faza – Južna fronta uredi

 
Uničen ruski BMP-3 v bližini Mariupola, 7. marec

24. februarja so ruske sile prevzele nadzor nad severnim krimskim kanalom, s čimer je Krim dobil vodo iz Dnepra, ki je bil od Dnepra leta 2014 odrezan.[138] 26. februarja se je začelo obleganje Mariupola, ko se je napad pomaknil proti vzhodu mesta, se je povezal z delom Donbasa, ki je bil pod nadzorom separatistov.[135][139] Na poti so ruske sile vstopile v Berdjansk in ga zavzele.[140] 1. marca so ruske sile napadle Melitopol in bližnja mesta.[141][142] 25. februarja so se ruske enote iz DLR premaknile proti Mariupolu in bile poražene pri Pavlopilu.[143][144][145] Do večera naj bi Ruska mornarica začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je dejal, da bodo ruske sile s tega obalnega mostišča morda poslale na tisoče marincev.[146][147][148]

Ruski 22. armadni korpus se je 26. februarja približal jedrski elektrarni v Zaporožju[149][150] in obkolil Energodar, da bi prevzel nadzor nad njo.[151] Nastal je požar,[152] vendar je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pozneje sporočila, da je osnovna oprema ostala nepoškodovana.[153] Jedrska elektrarna je padla pod ruski nadzor, vendar kljub požarom ni zabeležila uhajanja sevanja.[154]

Tretja ruska napadalna skupina s Krima se je premaknila proti severozahodu in zavzela mostove čez Dneper.[155] 2. marca so ruske enote zmagale v bitki za Herson, prvem večjem mestu, ki je padlo pod ruskimi silami v invaziji.[156] Ruske enote so se premaknile proti Mikolajivu in ga dva dni pozneje napadle, vendar so jih ukrajinske sile odbile.[157] 2. marca so ukrajinske sile začele tudi protiofenzivo na Gorlivko,[158] ki je od leta 2014 pod nadzorom DLR.[159]

Po ponovnih raketnih napadih 14. marca v Mariupolu je ukrajinska vlada sporočila, da je umrlo več kot 2500 ljudi.[160] Do 18. marca je bil Mariupol popolnoma obkoljen, spopadi so dosegli središče mesta in ovirali prizadevanja za evakuacijo civilistov.[161] 20. marca so ruske bombe uničile umetniško šolo, v kateri je imelo zatočišče približno 400 ljudi.[162] Rusi so zahtevali predajo, Ukrajinci pa so jo zavrnili.[78][79] 24. marca so ruske sile vstopile v središče Mariupola.[163] 27. marca je podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina dejala, da je »več kot 85 odstotkov celotnega mesta uničenega«.[164] Putin je 29. marca v telefonskem pogovoru Emmanuelu Macronu povedal, da se bo bombardiranje Mariupola končalo šele, ko se bodo Ukrajinci predali.[165] 1. aprila so ruske enote zavrnile varen vstop v Mariupol 50 avtobusom, ki so jih Združeni narodi poslali za evakuacijo civilistov, medtem ko so se v Istanbulu nadaljevali mirovni pogovori.[166] Po umiku ruskih sil iz Kijeva je Rusija 3. aprila razširila napad na južno Ukrajino še bolj proti zahodu, bombardirala Odeso, Mikolajiv in jedrsko elektrarno v Zaporožju.[167][168]

Prva faza – Vzhodna fronta uredi

 
Rusko bombardiranje na obrobju Harkova, 1. marec

Na vzhodu so ruske enote poskušale zavzeti Harkov, ki je od ruske meje oddaljen manj kot 35 km,[169][170] vendar so naletele na močan ukrajinski upor. Ukrajinske vojaške sile so 25. februarja z raketami OTR-21 Točka napadle letalsko bazo Millerovo, pri čemer so po navedbah ukrajinskih uradnikov uničile več letal ruskih letalskih sil in povzročile požar.[80][81] 28. februarja je bilo v Harkovu v raketnih napadih ubitih več ljudi.[171] Vodja DLR Denis Pušilin je 1. marca sporočil, da so sile DLR skoraj v celoti obkolile mesto Volnovaha.[172] 2. marca so bile ruske sile med napadom na mesto Severodoneck pregnane iz mesta.[173] Ruske sile naj bi Izjum zavzele 17. marca,[174] čeprav so se spopadi nadaljevali.[175]

Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da si bo prizadevalo za zasedbo večjih mest v vzhodni Ukrajini.[176] 31. marca je ukrajinska vojska potrdila, da je Izjum pod ruskim nadzorom,[177][178] PBS News pa je poročala o ponovnem obstreljevanju in raketnih napadih v Harkovu, ki so bili enako hudi ali hujši kot med mirovnimi pogovori z Rusijo v Istanbulu.[179]

Med okrepljenim ruskim obstreljevanjem Harkova 31. marca je Rusija poročala o helikopterskem napadu na skladišče za oskrbo z nafto približno 35 km severno od meje v Belgorodu in za napad obtožila Ukrajino.[180] Ukrajina je zanikala odgovornost.[181] Do 7. aprila so se ruske invazijske enote in tankovske divizije ponovno začele zbirati okoli mest Izjum, Slovjansk in Kramatorsk, zato so ukrajinski vladni uradniki preostalim prebivalcem ob vzhodni meji Ukrajine svetovali, naj se v 2–3 dneh evakuirajo v zahodno Ukrajino, saj do takrat Ukrajina ni dobila orožja in streliva, ki so ji ga obljubili.[182]

Druga faza: Jugovzhodna ofenziva (8. april – 5. september) uredi

 
Druga faza ruske invazije v Ukrajino od 7. aprila do 5. septembra 2022

8. aprila je rusko ministrstvo sporočilo, da se bodo vse enote in divizije v jugovzhodni Ukrajini združile pod vodstvom generala Aleksandra Dvornikova, ki je prevzel vodenje združenih vojaških operacij, vključno z enotami, premeščenimi s severne fronte in severovzhodne fronte.[93] Do 17. aprila se je zdelo, da ruski napredek na jugovzhodni fronti ovirajo vojaki, ki so se še naprej zadrževali v zapuščeni jeklarni v Mariupolu in se niso hoteli predati.[183] Časopis The New York Times je 19. aprila potrdil, da je Rusija ponovno začela invazijsko fronto, imenovano »vzhodni napad«, na 480 km dolgi fronti od Harkova do Donecka in Luganska, hkrati pa so bili raketni napadi znova usmerjeni na Kijev na severu in Lvov v zahodni Ukrajini.[184] Uradnik Nata je 30. aprila ruski napredek opisal kot »neenakomeren« in »majhen«.[185] Anonimni ameriški obrambni uradnik je rusko ofenzivo označil za »zelo mlačno«, »v najboljšem primeru minimalno« in »anemično«.[186] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo v Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[101][102] Junija 2022 je glavni tiskovni predstavnik Ministrstva za obrambo Ruske federacije Igor Konašenkov razkril, da so ruske enote razdeljene med armadni skupini »Center«, ki ji poveljuje generalpolkovnik Aleksander Lapin, in »Jug«, ki ji poveljuje general Sergej Surovikin.[187] Lavrov je 20. julija napovedal, da bo Rusija na povečano vojaško pomoč, ki jo Ukrajina prejema iz tujine, odgovorila kot na utemeljitev razširitve svoje posebne vojaške operacije, ki bo vključevala cilje v Zaporožju in Hersonu.[188]

Druga faza – Fronta Mikolajiv–Odesa uredi

Raketni napadi in bombardiranje ključnih mest Mikolajiv in Odesa so se nadaljevali, ko se je začela druga faza invazije.[184] 22. aprila je ruski brigadni general Rustam Minnekajev na sestanku na obrambnem ministrstvu dejal, da namerava Rusija po obleganju Mariupola svojo fronto Mikolajiv–Odesa razširiti še bolj proti zahodu in vključiti separatistično regijo Pridnestrje na ukrajinski meji z Moldavijo.[189][190] Ukrajinsko obrambno ministrstvo je to namero označilo za imperializem, češ da je v nasprotju s prejšnjimi trditvami Rusije, da nima ozemeljskih ambicij v Ukrajini, in da izjava pomeni priznanje, da »cilj 'druge faze' vojne ni zmaga nad mističnimi nacisti, temveč zgolj okupacija vzhodne in južne Ukrajine«.[189] Georgi Gotev je 22. aprila za Reuters zapisal, da bi okupacija Ukrajine od Odese do Pridnestrja spremenila Ukrajino v celinsko državo brez praktičnega dostopa do Črnega morja.[191] Rusija je 24. aprila nadaljevala z raketnimi napadi na Odeso, pri čemer je uničila vojaške objekte in povzročila dva ducata civilnih žrtev.[192]

Ukrajinski viri so 27. aprila navedli, da sta bila v eksplozijah uničena dva ruska oddajna stolpa v Pridnestrju, ki sta se uporabljala predvsem za retransmisijo ruskih televizijskih programov.[193] Konec aprila je Rusija ponovno izvedla raketne napade na vzletno-pristajalne steze v Odesi in jih nekaj uničila.[194] V tednu od 10. maja so ukrajinske enote začele izvajati vojaške ukrepe, da bi izrinile ruske sile, ki so se namestile na Kačjem otoku v Črnem morju približno 200 km od Odese.[195] Rusija je 30. junija 2022 sporočila, da je po izpolnitvi ciljev umaknila svoje enote z otoka.[196][197] 23. julija je CNBC poročala o ruskem raketnem napadu na ukrajinsko pristanišče Odesa in navedla, da so svetovni voditelji to dejanje hitro obsodili, kar je dramatično razodetje ob nedavnem dogovoru, ki sta ga sklenila ZN in Turčija in ki je zagotovil pomorski koridor za izvoz žita in drugih prehrambenih izdelkov.[198][199] 31. julija je CNN poročala o precejšnji okrepitvi raketnih napadov in ruskega bombardiranja Mikolajiva, pri čemer je bil v mestu ubit ukrajinski žitni tajkun Oleksij Vadaturski.[200]

Druga faza – Fronta Dnipro–Zaporožje uredi

 
Francoski predsednik Emmanuel Macron je 28. junija 2022 ruski raketni napad na nakupovalno središče v Kremenčuku označil za »vojni zločin«.

Ruske sile so nadaljevale z izstreljevanjem raket in metanjem bomb na ključna mesta Dnipro in Zaporožje.[184] 10. aprila so ruske rakete uničile mednarodno letališče Dnipro.[201][202] Združeni narodi naj bi 2. maja ob sodelovanju ruske vojske evakuirali približno 100 preživelih iz obleganega Mariupola v vas Bezimenne blizu Donecka, od koder naj bi se preselili v Zaporožje.[203] 28. junija je Reuters poročal, da je ruski raketni napad na mesto Kremenčuk severozahodno od Zaporožja zadel javno nakupovalno središče in zahteval najmanj 18 smrtnih žrtev. Poleg drugih svetovnih voditeljev ga je obsodil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga je oznail za »vojni zločin«.[204] Julijski raketni napad na Dnipro je ubil štiri ljudi.

7. julija so poročali, da so Rusi, potem ko so v začetku invazije zavzeli jedrsko elektrarno v Zaporožju, namestili težko topništvo in mobilne raketne lanserje med ločene reaktorske stene jedrske elektrarne kot ščit pred morebitnim ukrajinskim protinapadom, kar ni bilo mogoče brez nevarnosti radioaktivnega izpada v primeru skorajšnjih zadetkov proti nameščenim ruskim artilerijskim položajem.[205] Rusija je 19. avgusta po telefonskem pogovoru med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom privolila, da inšpektorjem IAEA dovoli dostop do elektrarne v Zaporožju z ukrajinskega ozemlja.[206][207] Za inšpekcijski pregled se je bilo treba dogovoriti o začasni prekinitvi ognja v okolici elektrarne. Rusija je sporočila, da je bilo do 18. avgusta zabeleženih 12 napadov z več kot 50 eksplozijami artilerijskih izstrelkov na elektrarno in mesto Energodar, kjer je prebivalo osebje.[208] 19. avgusta je Tobias Ellwood, predsednik britanskega odbora za obrambo, dejal, da bi kakršno koli namerno poškodovanje jedrske elektrarne v Zaporožju, ki bi lahko povzročilo uhajanje sevanja, pomenilo kršitev 5. člena Severnoatlantske pogodbe, v skladu s katerim je napad na državo članico Nata napad na vse države članice. Naslednji dan je ameriški kongresnik Adam Kinzinger dejal, da bi vsako uhajanje radiacije ubilo ljudi v državah Nata, kar bi pomenilo samodejno uporabo 5. člena.[209][210]

23. avgusta je obstreljevanje prizadelo odlagališča pepela iz sosednje elektrarne na premog, 25. avgusta pa je pepel že gorel. Nad odlagališčem pepela poteka 750 kV daljnovod do transformatorske postaje Dniprovska, ki je bil edini od štirih 750 kV daljnovodov, ki še ni bil poškodovan in prekinjen zaradi vojaških spopadov. 25. avgusta ob 12:12 se je linija zaradi požara prekinila, s čimer so bili elektrarna in njena dva delujoča reaktorja prvič po začetku obratovanja leta 1985 izključeni iz nacionalnega omrežja. Kot odgovor so se vklopili rezervni generatorji in hladilne črpalke reaktorja 5, reaktor 6 pa je zmanjšal proizvodnjo. Preko 330 kV daljnovoda do razdelilne postaje v elektrarni na premog je bila še vedno na voljo vhodna električna energija, zato dizelski generatorji za hlajenje reaktorskih jeder in bazenov z izrabljenim gorivom niso bili nujni. 750 kV daljnovod in reaktor 6 sta ponovno začela obratovati ob 12:29, vendar je dve uri pozneje požar ponovno prekinil delovanje daljnovoda.[211] 26. avgusta se je popoldne ponovno zagnal en reaktor, zvečer pa še drugi, s čimer se je obnovila dobava električne energije v omrežje.[212] 29. avgusta 2022 se je skupina IAEA pod vodstvom Rafaela Grosija odpravila na preiskavo elektrarne.[213] V vodstveni ekipi sta bila prav tako Lydie Evrard in Massimo Aparo. Pred njihovim prihodom ni bilo poročil o uhajanju iz tovarne, vendar je bilo pred dnevi izvedeno obstreljevanje.[214]

Druga faza – Padec Severodonecka in Lisičanska uredi

Glavni članek: Bitka za Donbas (2022).
 
Vojaški nadzor okoli Donbasa 31. maja 2022

Ruski raketni napad na železniško postajo Kramatorsk v mestu Kramatorsk je bil izveden 8. aprila, pri čemer naj bi umrlo najmanj 52 ljudi,[215] od 87 do 300 pa je bilo ranjenih.[216] Zelenski je 11. aprila dejal, da Ukrajina pričakuje novo veliko rusko ofenzivo na vzhodu.[217] Ameriški uradniki so trdili, da se je Rusija umaknila ali bila odbita drugje v Ukrajini, zato je pripravljala umik, ponovno oskrbo in premestitev pehotnih in tankovskih divizij na jugovzhodno ukrajinsko fronto.[218][219] Vojaški sateliti so 11. aprila posneli obsežne ruske konvoje pehotnih in mehaniziranih enot, ki so se iz Harkova proti Izjumu pomikali proti jugu, kar je bil očitno del načrtovane prerazporeditve ruskih severovzhodnih enot na jugovzhodno fronto invazije.[220]

Ukrajinske enote naj bi 14. aprila razstrelile most med Harkovom in Izjumom, ki so ga ruske sile uporabljale za premestitev enot v Izjum, in tako ovirale ruski konvoj.[221] 18. aprila, ko so ruske sile skoraj v celoti zavzele Mariupol, je ukrajinska vlada sporočila, da se je druga faza okrepljene invazije na regije Doneck, Lugansk in Harkov okrepila z razširjenimi invazijskimi silami, ki zasedajo Donbas.[222] David Axe je 5. maja za Forbes zapisal, da je ukrajinska vojska okoli Izjuma osredotočila 4. in 17. tankovsko brigado ter 95. zračno napadalno brigado za morebitno zaledno delovanje proti nameščenim ruskim enotam na tem območju; Axe je dodal, da druga večja koncentracija ukrajinskih sil okoli Harkova vključuje 92. in 93. mehanizirano brigado, ki bi ju prav tako lahko namestili za zaledno delovanje proti ruskim enotam okoli Harkova ali se povezali z ukrajinskimi enotami, ki so bile istočasno nameščene okoli Izjuma.[223]

13. maja je BBC poročal, da se ruske enote v Harkovu umikajo in premeščajo na druge fronte v Ukrajini, potem ko so ukrajinske enote napredovale v okoliška mesta in sam Harkov, med drugim so uničile strateške pontonske mostove, ki so jih ruske enote zgradile za prečkanje reke Severski Donec in so se prej uporabljali za hitro namestitev tankov v regiji.[224] BBC je 22. maja poročal, da je Rusija po padcu Mariupola okrepila ofenzivo v Lugansku in Donecku, pri čemer je raketne napade in intenzivno topniško obstreljevanje osredotočila na Severodoneck, največje mesto pod ukrajinskim nadzorom v Luganski oblasti.[225] 23. maja so ruske sile vstopile v mesto Liman in ga do 26. maja popolnoma zavzele.[226][227] Ukrajinske sile naj bi zapustile Svjatogirsk.[228] Do 24. maja so ruske sile zavzele mesto Svitlodarsk.[229] Agencija Reuters je 30. maja poročala, da so ruske enote prodrle na obrobje mesta Severodoneck.[230] Washington Post je 2. junija poročal, da je Severodoneck na robu kapitulacije pred rusko okupacijo, saj je bilo več kot 80 odstotkov mesta v rokah ruske vojske.[231] 3. junija naj bi ukrajinske sile začele protinapad v Severnodonecku. Do 4. junija so ukrajinski vladni viri trdili, da je bilo ponovno zavzetih 20 % ali več mesta.[232] Vendar je 5. junija ukrajinski guverner Luganska Sergij Gajdaj dejal, da Dvornikov še vedno poveljuje in da so mu nadrejeni dali čas do 10. junija, da dokonča zmanjšanje Severodonecka.[233]

12. junija so poročali, da je v kemični tovarni Azot v Severodonecku obleganih verjetno do 800 ukrajinskih civilistov (po ukrajinskih ocenah) in 300–400 vojakov (po ruskih virih).[234][235] Ker se je ukrajinska obramba Severodonecka oslabila, so ruske invazijske enote začele intenzivneje napadati sosednje mesto Lisičansk, ki je bilo njihov naslednji cilj v invaziji.[236] 20. junija so poročali, da so ruske enote še naprej utrjevale svoj položaj v Severodonecku in zavzemale okoliške vasi in zaselke v okolici mesta, nazadnje vas Metelkine.[237] 24. junija je CNN poročal, da so ukrajinske oborožene sile zaradi nadaljevanja taktike požgane zemlje, ki jo uporabljajo napredujoče ruske enote, dobile ukaz za evakuacijo mesta; v kemični tovarni Azot v Severodenecku naj bi zatočišče našlo več sto civilistov, kar so primerjali s civilnimi begunci, ki so maja ostali v jeklarni Azovstal v Mariupolu.[238] 3. julija je CBS objavil, da je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da so ruske sile zavzele in zasedle mesto Lisičansk.[239] Britanski časnik The Guardian je 4. julija poročal, da bodo ruske invazijske enote po padcu Luganske oblasti nadaljevale invazijo v sosednjo Donecko oblast, z namenom zavzetja mest Slovjansk in Bahmut.[240]

Druga faza – Padec Mariupola uredi

13. aprila so ruske sile okrepile napad na železarno in jeklarno Azovstal v Mariupolu in ukrajinske obrambne sile, ki so tam ostale.[241] Do 17. aprila so ruske sile obkolile tovarno. Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da so ukrajinski vojaki obljubili, da ne bodo upoštevali ponovnega ultimata o predaji in se bodo borili do zadnje duše.[242] Putin je 20. aprila dejal, da se lahko obleganje Mariupola šteje za taktično zaključeno, saj je 500 ukrajinskih vojakov, zasidranih v bunkerjih v železarni Azovstal, in približno 1 000 ukrajinskih civilistov popolnoma izključenih iz kakršne koli pomoči pri obleganju.[243]

Po zaporednih srečanjih s Putinom in Zelenskim je generalni sekretar ZN Guterres 28. aprila dejal, da bo poskušal organizirati nujno evakuacijo preživelih v Azovstalu v skladu z zagotovili, ki jih je dobil od Putina ob obisku v Kremlju.[244] Ruske enote so 30. aprila dovolile civilistom, da zapustijo območje pod zaščito ZN.[245] Potem ko je 3. maja približno 100 ukrajinskih civilistov zapustilo jeklarno Azovstal, so ruske enote ponovno začele neprekinjeno obstreljevati jeklarno.[246] 6. maja je The Telegraph poročal, da je Rusija uporabila termobarične bombe proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili stik z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski poveljnika oblegane jeklarne pooblastil, naj se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.[247] Agencija Associated Press je 7. maja poročala, da so bili ob koncu tridnevne prekinitve ognja iz jeklarne Azovstal evakuirani vsi civilisti.[248]

 
Otroška bolnišnica v Mariupolu po ruskem zračnem napadu

Po evakuaciji zadnjih civilistov iz bunkerjev v Azovstalu je tam ostalo zabarikadiranih skoraj dva tisoč ukrajinskih vojakov, 700 jih je bilo ranjenih; ti so zaprosili za vojaški koridor za evakuacijo, saj so pričakovali usmrtitev, če bi se predali Rusom.[249] Ukrajinska pravda je 8. maja poročala o nestrinjanih v ukrajinskih enotah v Azovstalu in navedla, da je poveljnik ukrajinskih marincev, ki naj bi branili bunkerje v Azovstalu, nedovoljeno pridobil tanke, strelivo in osebje, zapustil položaj in pobegnil. Preostali vojaki so govorili o oslabljenem obrambnem položaju v Azovstalu, kar je omogočilo napredovanje do napredujočih ruskih napadalnih linij.[250] Ilija Somolienko, namestnik poveljnika preostalih ukrajinskih enot, ki so se zabarikadirale v Azovstalu, je dejal: »V bistvu smo tukaj mrtvi. Večina nas to ve in zato se tako neustrašno borimo.«[251]

Ukrajinski generalštab je 16. maja sporočil, da je garnizija v Mariupolu »izpolnila svojo bojno nalogo« in da se je začela končna evakuacija iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov evakuirali v Olenivko pod ruskim nadzorom, 53 »hudo ranjenih« pa so odpeljali v bolnišnico v Novoazovsku, ki je prav tako pod nadzorom ruskih sil.[252][253] Po evakuaciji ukrajinskega osebja iz Azovstala so ruske sile in sile DLR v celoti nadzorovale vsa območja Mariupola. S koncem bitke se je končalo tudi obleganje Mariupola. Ruski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da bodo z borci, ki so se predali, ravnali »v skladu z mednarodnimi standardi«, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v nagovoru dejal, da se »delo za vrnitev fantov domov nadaljuje, to delo pa zahteva previdnost — in čas«. Nekateri ugledni ruski zakonodajalci so vlado pozvali, naj zavrne izmenjavo zapornikov za pripadnike polka Azov.[254]

Druga faza – Napadi na Krim uredi

31. julija 2022 so bile spominske slovesnosti ob dnevu ruske mornarice odpovedane, potem ko naj bi bilo v napadu brezpilotnega letala na sedežu ruske Črnomorske flote v Sevastopolu ranjenih več ljudi.[255] 9. avgusta 2022 so poročali o velikih eksplozijah v letalski bazi Saki na zahodu Krima. Satelitski posnetki so pokazali, da je bilo poškodovanih ali uničenih vsaj osem letal. Vzrok eksplozij ni znan, vendar bi lahko šlo za rakete dolgega dosega, sabotažo posebnih enot ali nesrečo;[256] ukrajinski vrhovni poveljnik Valerij Zalužni je 7. septembra zatrdil, da je šlo za ukrajinski raketni napad.[257] Baza se nahaja v bližini mesta Novofedorovka, ki je priljubljeno med turisti. Na mostu v Kerču so se po eksplozijah oblikovale kolone vozil, ki so želele zapustiti območje.[258] Teden dni pozneje je prišlo do eksplozij in požara v skladišču orožja v bližini Džankoja na severovzhodu Krima, za kar je Rusija krivila »sabotažo«. Poškodovani sta bili tudi železniška proga in elektrarna. Po besedah vodje ruske regije Sergeja Aksjonova so z območja evakuirali 2000 ljudi.[259] 18. avgusta so poročali o eksplozijah v letalski bazi Belbek severno od Sevastopola.[260]

Tretja faza: Ukrajinska protiofenziva (6. september – danes) uredi

 
Ruska invazija v vzhodni Ukrajini, 3. faza animirani zemljevid (od 5. do 14. septembra)

6. septembra 2022 so ukrajinske sile sprožile nepričakovano protiofenzivo v Harkovski oblasti,[261] ki se je začela pri Balakliji.[262] Do 12. septembra je Kijev začel protiofenzivo na območju okoli Harkova, ki je bila dovolj uspešna, da je Rusija javno priznala izgubo ključnih položajev na tem območju. New York Times je 12. septembra v dveh člankih poročal, da je uspeh protiofenzive omajal podobo »mogočnega Putina« in spodbudil vlado v Kijevu, da je od Zahoda zahtevala več orožja za nadaljevanje protiofenzive v Harkovu in okolici.[263][264]

Ruski predsednik Vladimir Putin je 7. decembra 2022 trdil, da vojne v Ukrajini ni začela Rusija, ampak ukrajinske oblasti leta 2014.[265]

Tretja faza – Ukrajinska hersonska protiofenziva uredi

Zelenski je 29. avgusta napovedal, da se bo začela obsežna protiofenziva na jugovzhodu. Najprej je napovedal protiofenzivo za ponovno zavzetje ozemlja na jugu, ki ga je zasedla Rusija, s poudarkom na regiji Herson in Mikolajiv, kar sta potrdila ukrajinski parlament in operativno poveljstvo jug.[266][267][268][269][270] Na začetku operacije so ukrajinska operativna skupina »Kahovka« in nekateri ukrajinski uradniki trdili, da so njihove sile prebile obrambne črte 109. polka DLR in ruskih padalcev.[269] 109. polk DPR je bil naborniška enota, za katero je bilo znano, da je opravljala garnizijsko službo na območju Hersona.[270] Ukrajinski predstavniki so tudi trdili, da so zadeli in uničili veliko rusko oporišče na tem območju[271] ob splošnem povečanju ukrajinskega zračnega in topniškega obstreljevanja ruskih položajev.[270] Ukrajinska vojska naj bi 1. septembra zavzela Stanislav in Snigurivko, kar so potrdili tudi lokalni viri.[272] 4. septembra je predsednik Zelenski oznanil osvoboditev dveh neimenovanih vasi v Hersonski oblast in ene v Donecki oblasti. Ukrajinske oblasti so objavile fotografijo, ki prikazuje, kako so ukrajinske sile dvignile ukrajinsko zastavo v Visokopiliji.[273][274]

Ukrajina je 6. septembra začela drugo ofenzivo na območju Harkova, kjer je dosegla hiter preboj. Medtem so se ukrajinski napadi nadaljevali tudi ob južni fronti, čeprav so bila poročila o ozemeljskih spremembah večinoma nepreverjena.[275] 12. septembra je predsednik Zelenski dejal, da so ukrajinske sile od Rusije ponovno prevzele 6000 km2 na jugu in vzhodu. BBC je izjavila, da teh trditev ni mogla preveriti.[276] Do 13. septembra so se ruske sile umaknile iz Kiselivke, naselja 15 km od Hersona.[277][278] Istega dne je namestnik vodje Hersonske oblasti, ki ga podpira Rusija, objavil videoposnetek z obrobja mesta, v katerem je trdil, da ukrajinski vojaki niso mogli vstopiti v mesto.[279] Župan Melitopola je sporočil, da ruske sile zapuščajo mesto in se selijo na Krim, ki je pod ruskim nadzorom.[280] Ukrajina je prav tako trdila, da je 13. septembra ponovno zavzela Oleksandrivko.[281] Lokalni uradnik je trdil, da je Ukrajina ponovno zavzela Kiselivko, vendar tega do 14. septembra ni potrdila ukrajinska vojska ali zunanji viri, kot je ISW.[282]

Tretja faza – Ukrajinska harkovksa protiofenziva uredi

 

       Pod ukrajinski nadzorom
       Pod ruskim nadzorom
Zemljevid harkovske protiofenzive dne 19. marec 2024

Medtem so ukrajinske sile 6. septembra začele novo nepričakovano protiofenzivo v Harkovski oblasti,[261] ki se je začela pri Balakliji.[262] Do 7. septembra so ukrajinske sile napredovale približno 20 km na rusko zasedeno ozemlje in trdile, da so ponovno zavzele približno 400 km2. Ruski komentatorji so menili, da je to verjetno posledica premestitve ruskih sil v Herson kot odgovor na ukrajinsko ofenzivo v tem mestu.[283] 8. septembra so ukrajinske sile zavzele Balaklijo in napredovale do 15 km od Kupjanska.[284] Vojaški analitiki so povedali, da se ukrajinske sile očitno premikajo proti Kupjansku, glavnemu železniškemu vozlišču, da bi s severa odrezale ruske sile pri Izjumu.[285]

9. septembra je ruska okupacijska uprava Harkovske oblasti napovedala, da bo »evakuirala« civilno prebivalstvo Izjuma, Kupjanska in Velikega Burluka. Inštitut za preučevanje vojne je dejal, da bo Kupjansk verjetno padel v naslednjih 72 urah,[286] ruske rezervne enote pa so na območje poslali po cesti in s helikopterji.[287] 10. septembra zjutraj so se pojavile fotografije, na katerih naj bi ukrajinske enote v središču Kupjanska izobesile ukrajinsko zastavo,[288] Inštitut za preučevanje vojne pa je sporočil, da so ukrajinske sile zavzele približno 2 500 km2, saj so učinkovito izkoristile svoj preboj.[289] Pozneje je agencija Reuters poročala, da so se ruski položaji na severovzhodu Ukrajine »zrušili« zaradi ukrajinskega napada, ruske sile pa so se morale umakniti iz baze v Izjumu, saj so bile odrezane z zavzetjem mesta Kupjansk.[290] Do 15. septembra je ocena britanskega obrambnega ministrstva potrdila, da je Rusija izgubila ali se umaknila s skoraj vseh svojih položajev zahodno od reke Oskil. Umikajoče se enote so zapustile tudi različna dragocena vojaška sredstva.[291]

Tretja faza – Fronta Dnipro–Zaporožje uredi

Delegacija IAEA je 3. septembra obiskala jedrsko elektrarno v Zaporožju, 6. septembra pa je bilo objavljeno poročilo, v katerem so dokumentirane poškodbe in grožnje varnosti elektrarne zaradi zunanjega obstreljevanja in prisotnosti okupacijske vojske v elektrarni.[292][293] 11. septembra ob 3:14 je bil šesti in zadnji reaktor izključen iz omrežja, s čimer se je elektrarna »popolnoma ustavila«. V izjavi Energoatoma je navedeno, da »potekajo priprave za njegovo ohlajanje in prenos v hladno stanje«.[294]

Raketni napadi in zračno bojevanje uredi

24. februarja so ruske sile izvedle zračni napad na vojaško oporišče Čugujiv,[295] v kateri so bila nameščena brezpilotna letala Bajraktar TB2. Napad je povzročil škodo na skladiščih goriva in infrastrukturi.[296] Naslednji dan so ukrajinske sile napadle letalsko bazo Milerovo.[80][81] Rusija naj bi 27. februarja iz Belorusije izstrelila rakete 9K720 Iskander na civilno letališče Žitomir.[297][298] V prvih dneh invazije so ruski zračni napadi uničili ali poškodovali številne objekte ukrajinske zračne obrambe.[299] V prvih dneh konflikta je Rusija izstrelila številne manevrirne in balistične rakete na glavne ukrajinske radarske postaje za zgodnje opozarjanje, s čimer je ukrajinsko letalstvo zaslepila pred njenim zračnim delovanjem. Poleg tega so kraterji na operativnih površinah v večjih ukrajinskih letalskih bazah ovirali gibanje ukrajinskih letal, uničenih pa je bilo tudi več ukrajinskih raketnih baterij zemlja-zrak dolgega dosega S-300P.[300]

 
Helikopterji ruskih letalskih in vesoljskih sil na polju med invazijo, marec 2022

Rusija in ZDA sta 1. marca vzpostavili linijo za dekonflikcijo, da bi se izognili nesporazumu, ki bi lahko povzročil nenamerno stopnjevanje.[301] Rusija je 5. marca izgubila najmanj deset letal.[302] Generalštab oboroženih sil Ukrajine je 6. marca poročal, da je bilo od začetka vojne uničenih 88 ruskih letal.[303] Anonimni visoki ameriški obrambni uradnik pa je 7. marca Reutersu povedal, da ima Rusija še vedno na voljo »veliko večino« svojih lovskih letal in helikopterjev, ki so bili zbrani v bližini Ukrajine.[304] Po prvem mesecu invazije je Justin Bronk, britanski vojaški opazovalec, izračunal 15 izgubljenih ruskih letal z nepremičnimi krili in 35 helikopterjev, vendar je dejal, da je resnična vsota zagotovo višja.[305] Nasprotno pa je bilo po podatkih Združenih držav do 18. marca izgubljenih 49 ukrajinskih lovskih letal.[306]

Ameriški uradniki so 11. marca povedali, da so ruska letala naredila do 200 letov na dan, pri čemer večina ni vstopila v ukrajinski zračni prostor, ampak je ostala v ruskem zračnem prostoru.[307] 13. marca so ruske sile izvedle večkratne napade z manevrirnimi raketami na vojaški vadbeni objekt v mestu Javoriv v Lvovski oblasti blizu poljske meje. Lokalni guverner Maksim Kozitskij je sporočil, da je bilo v napadih ubitih najmanj 35 ljudi.[308][309] Slabo delovanje ruskih letalskih sil The Economist pripisuje ruski nezmožnosti zatiranja ukrajinskih baterij za rakete zemlja-zrak (SAM) srednjega dosega in ruskemu pomanjkanju natančno vodenih bomb. Ukrajinska mesta SAM srednjega dosega prisilijo letala v nizko letenje, zaradi česar so ranljiva za Stingerje in druge prenosne rakete zemlja-zrak, zaradi pomanjkanja usposabljanja in ur letenja ruskih pilotov pa so ti neizkušeni za vrsto misij bližnje podpore pehoti, značilne za sodobne zračne sile.[310] Forbes je 5. maja poročala, da Rusi nadaljujejo z zračnimi napadi in »še naprej pošiljajo jurišna letala Su-24 in Su-25 z namenom bombardiranja ukrajinskih položajev.«[311]

Do junija 2022 Rusija ni dosegla premoči v zraku, saj je izgubila okoli 165 svojih bojnih letal nad Ukrajino, kar je znašalo približno 10 % njene bojne moči na fronti. Zahodni komentatorji so opozorili na kvalitativne in kvantitativne prednosti ruskih letalskih sil pred ukrajinskimi, vendar so slabe zmogljivosti ruskega letalstva pripisali obsežnim protiletalskim zmogljivostim Ukrajincev.[312]

Ruske oborožene sile so 15. julija 2022 izvedle napad na mesto Dnipro.[313] V nesreči so umrli štirje ljudje, 16 jih je bilo poškodovanih.[314] Glavni cilj je bila največja vesoljska tovarna, ki se je nahajala v mestu.[315][316] Mesto so obstreljevali z letali Tu-95 iz severnega dela Kaspijskega jezera z raketami H-101.[317] Po predhodnih podatkih je bilo izstreljenih skupno 8 raket. Ukrajinske sile zračne obrambe so sestrelile štiri rakete.[318] Vsaka raketa stane 13 milijonov dolarjev[319] (8 raket stane Rusijo več kot 100 milijonov dolarjev).[320] Del raket je zadel proizvajalca raket »Pivdenmaš«.[321] Zaradi udarca je bilo poškodovano mestno vodovodno omrežje, del prebivalcev mesta pa je ostal brez vode.[321] Poškodovanih je bilo več kot deset avtomobilov, v stanovanjskih stavbah pa so bila uničena vrata in okna.[322] Štiri osebe so bile ubite.[323] Ena od žrtev je bila voznik mestnega avtobusa.[313] Prvi dan so poročali o 15 ranjenih, naslednji dan pa se je njihovo število povečalo na 16.[313]

Avgusta je USAF uspelo vgraditi rakete AGM-88 HARM v ukrajinska letala Su-27 in MiG-29. Ta prizadevanja so trajala »nekaj mesecev«. To ukrajinskim letalskim silam ne daje enakih »zmogljivosti, kot bi jih imele na letalu F-16«, a je general ameriških zračnih sil James B. Hecker kljub temu dejal, da: »Čeprav z njimi ne dosežeš kinetičnega uboja ... lahko za nekaj časa pridobiš lokalno zračno premoč, med katero lahko opraviš, karkoli hočeš.«[324]

General ameriških zračnih sil James B. Hecker je 19. septembra dejal, da je Rusija od začetka invazije izgubila 55 vojaških letal, ki jih je sestrelila ukrajinska zračna obramba. Ta uspeh pripisuje ukrajinski uporabi sistemov zračne obrambe SA-11 in SA-10. Ker ZDA teh sistemov nimajo, je pridobitev novih raket od evropskih zaveznic »še kako pomembna« za Kijev. Ruska letala so povečala svoje operacije zaradi protiofenzive v ukrajinski Harkovski oblast. Število se je povečalo na 55, ko je britansko ministrstvo za obrambo izjavilo, da je po njegovem mnenju Ukrajina v zadnjih 10 dneh sestrelila približno 4 ruska letala. To je bilo posledica številnih dejavnikov, med drugim spreminjanja frontne črte, saj je bilo prej varno ozemlje zdaj v rokah sovražnika, ali zaradi pritiska, da bi zagotovili tesnejšo kopensko podporo. Ukrajinske zračne sile po sedmih mesecih bojevanja dosegajo »približno 80 %« predvojne zmogljivosti.[325][326]

Pomorska blokada in spopadi uredi

 
Vodilna ruska črnomorska ladja Moskva je potonila 14. aprila 2022, potem ko sta jo zadeli dve ukrajinski protiladijski raketi Neptun.

Ukrajina leži ob Črnem morju, ki ima dostop le skozi ožine Bospor in Dardanele, v lasti Turčije. Turčija se je 28. februarja sklicevala na konvencijo Montreux iz leta 1936 in ruskim vojnim ladjam, ki niso bile registrirane v črnomorskih bazah in se niso vrnile v pristanišča izvora, prepovedala plovbo. To je preprečilo prehod štirim ruskim mornariškim plovilom.[327][328][329] Državna mejna straža Ukrajine je 24. februarja sporočila, da se je začel napad ladij ruske mornarice na Kačji otok.[330] Raketna križarka Moskva in patruljni čoln Vasilij Bikov sta s svojim orožjem bombardirala otok.[331] Ko se je ruska vojaška ladja identificirala in ukrajinskim vojakom, ki so bili na otoku, postavila ultimat o predaji, je bil njihov odgovor »Ruska vojna ladja, jebite se!«[332][333] Po bombardiranju se je na otok izkrcal oddelek ruskih vojakov in nad otokom prevzel nadzor.[334]

Rusija je 26. februarja izjavila, da so ameriška brezpilotna letala oskrbovala ukrajinsko mornarico z obveščevalnimi podatki za pomoč pri ciljanju ruskih vojaških ladij v Črnem morju, kar so ZDA zanikale.[335] Do 3. marca je bila ukrajinska fregata Getman Sagajdačni, vodilna ladja ukrajinske mornarice, potopljena v Mikolajivu, da bi preprečili rusko zajetje.[336][337][338][339] Ruski vir RT je 14. marca poročal, da so ruske oborožene sile v Berdjansku zajele približno ducat ukrajinskih ladij, vključno z Juri Olefirenko.[340] Ukrajinski uradniki so 24. marca sporočili, da je rusko desantno ladjo, ki je pristala v Berdjansku – sprva so poročali, da je Orsk, nato pa njena sestrska ladja Saratovuničil ukrajinski raketni napad.[341][128][140]

Marca 2022 je Mednarodna pomorska organizacija ZN (IMO) poskušala ustvariti varen pomorski koridor za komercialna plovila, ki bi lahko zapustila ukrajinska pristanišča.[342] Rusija je 27. marca vzpostavila 130 km dolg in 4,8 km širok morski koridor skozi svoje morsko izključitveno cono za tranzit trgovskih plovil z roba ukrajinskih teritorialnih voda jugovzhodno od Odese.[343][344] Ukrajina je do konca sovražnosti zaprla svoja pristanišča na ravni MARSEC 3, pri čemer so bile v pristaniščih postavljene morske mine.[345]

Rusko križarko Moskva, vodilno ladjo Črnomorske flote, naj bi po navedbah ukrajinskih virov in visokega ameriškega uradnika 13. aprila zadeli dve ukrajinski protiladijski manevrirni raketi Neptun, pri čemer sta ladjo zažgali. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je vojaška ladja utrpela resno škodo zaradi eksplozije streliva, ki jo je povzročil požar, in povedalo, da je bila njena celotna posadka evakuirana.[346] Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je 14. aprila poročal, da satelitski posnetki kažejo, da je ruska vojaška ladja utrpela veliko eksplozijo na krovu, vendar se odpravlja proti vzhodu na pričakovana popravila in prenovo v Sevastopolu. Kasneje istega dne je rusko obrambno ministrstvo izjavilo, da je Moskva potonila med vleko v slabem vremenu.[347] Reuters je 15. aprila poročal, da je Rusija sprožila očiten povračilni raketni napad na tovarno raket Luch v Kijevu, kjer so bile izdelane in zasnovane rakete Neptun, uporabljene pri napadu na Moskvo.[348]

V začetku maja so ukrajinske sile začele protinapad na Kačji otok. Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je te protinapade odbilo. Ukrajina je objavila posnetek ruskega desantnega plovila razreda Serna, ki ga je ukrajinski dron uničil blizu otoka.[349][350] Istega dne je par ukrajinskih Su-27 izvedel hitro bombardiranje na sedaj rusko okupiranem Kačjem otoku; napad je posnelo brezpilotno letalo Bajkar Bajraktar TB2.[351]

1. junija je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil, da je ukrajinska politika miniranja lastnih pristanišč, da bi preprečila pomorsko agresijo Rusije, prispevala k krizi izvoza hrane in izjavil: »Če Kijev reši problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«[352] Rusija je 30. junija 2022 sporočila, da je umaknila svoje vojake z otoka v »znak dobre volje«.[196] Ukrajina je umik pozneje uradno potrdila.[353]

Jedrske grožnje uredi

Štiri dni po invaziji je predsednik Putin ruske jedrske sile postavil v stanje visoke pripravljenosti, kar je sprožilo strahove, da bi lahko Rusija proti Ukrajini uporabila taktično jedrsko orožje ali da bi prišlo do širše eskalacije spora. Aprila sta Putin in ruski zunanji minister Sergej Lavrov večkrat grozila z uporabo jedrskega orožja proti Ukrajini in državam, ki jo podpirajo.[354][355] 14. aprila je direktor Cie William Burns dejal, da bi »morebitni obup« ob porazu lahko spodbudil predsednika Putina k uporabi taktičnega jedrskega orožja.[356]

Predsednik Zelenski je 26. aprila v odziv na rusko neupoštevanje varnostnih ukrepov med zasedbo onesposobljene nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu in izstrelitvijo raket v bližini delujoče jedrske elektrarne v Zaporožju pozval k mednarodni razpravi o ureditvi ruske uporabe jedrskih virov in izjavil: »Nihče na svetu se ne more počutiti varno, če ve, koliko jedrskih objektov, jedrskega orožja in povezanih tehnologij ima ruska država ... Če je Rusija pozabila, kaj je Černobil, to pomeni, da je potreben globalni nadzor nad ruskimi jedrskimi objekti in jedrsko tehnologijo.«[357] Avgusta je obstreljevanje jedrske elektrarne v Zaporožju preraslo v krizo, zaradi česar je Mednarodna agencija za jedrsko energijo izvedla izredni inšpekcijski pregled. Ukrajina je krizo označila za dejanje ruskega jedrskega terorizma.[358]

CNBC je 19. septembra poročal, da se je Biden odzval na rusko negotovost zaradi pomanjkanja bojnega uspeha pri invaziji z naslednjo izjavo: »Predsednik Joe Biden je opozoril na 'posledični' odziv ZDA, če bi ruski predsednik Vladimir Putin uporabil jedrsko ali drugo nekonvencionalno orožje ... Na vprašanje, kaj bi rekel Putinu, če bi razmišljal o takšnem dejanju, je Biden odgovoril: 'Nikar. Nikar. Nikar.'«[359] Po izjavi 19. septembra je Biden 21. septembra nastopil pred Združenimi narodi in nadaljeval s kritiko Putinovega jedrskega šibrenja, češ da je Putin: »odkrit, brezobziren in neodgovoren... V jedrski vojni ni mogoče zmagati in se je ne sme nikoli začeti.«[360]

Ukrajinski upor uredi

 
Civili v Kijevu pripravljajo molotovke, 26. februar 2022

Ukrajinski civilisti so se uprli ruski invaziji, se prostovoljno javljali v enote teritorialne obrambe, pripravljali molotovke, darovali hrano, gradili ovire, kot so češki ježi,[361] in pomagali pri prevozu beguncev.[362] Kot odgovor na klic ukrajinske prometne agencije, Ukravtodor, so civilist razstavili ali spremenili prometne znake, zgradili improvizirane ovire in blokirali ceste. Poročila družbenih medijev so pokazala spontane ulične proteste proti ruskim silam v okupiranih naseljih, ki so se pogosto razvili v verbalne prepire in fizične spopade z ruskimi vojaki.[363] V začetku aprila so se ukrajinski civilisti začeli organizirati kot gverilci, večinoma na gozdnatem severu in vzhodu države. Ukrajinska vojska je napovedala načrte za začetek obsežne gverilske kampanje, ki bi dopolnila svojo konvencionalno obrambo pred rusko invazijo.[364]

Ljudje so fizično blokirali ruska vojaška vozila in jih včasih prisilili k umiku.[363][365][366] Odziv ruskih vojakov na neoborožen civilni odpor je bil različen od nepripravljenosti za sodelovanje s protestniki[363] do streljanja v zrak ali neposredno v množice.[367] Prišlo je do množičnih pridržanj ukrajinskih protestnikov, ukrajinski mediji pa poročajo o izginotjih, usmrtitvah, jemanju talcev, izvensodnih pobojih in spolnem nasilju ruske vojske.[368] Da bi olajšali ukrajinske napade, so civilisti poročali o ruskih vojaških položajih prek aplikacij Telegrama in Diie, ukrajinske vladne aplikacije, ki so jo prej uporabljali državljani za nalaganje uradnih osebnih in zdravstvenih dokumentov. V odgovor so ruske sile začele uničevati omrežno opremo mobilnih telefonov, od vrat do vrat iskati pametne telefone in računalnike ter v vsaj enem primeru ubile civilista, ki so ga našli s slikami ruskih tankov.[369]

21. maja je predsednik Zelenski navedel, da ima Ukrajina 700.000 vojakov, ki so aktivni v boju proti ruski invaziji.[370]

2. decembra 2022 je predsednik Putin dejal, da je Rusija glede odprta za pogovore in diplomacijo glede Ukrajine.[371]

Zunanja podpora uredi

Zunanja vojaška podpora uredi

 
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini med invazijo leta 2022
 
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki Ukrajini pošiljajo kakršno koli pomoč, vključno s humanitarno
Iran in Severna Koreja sta Rusiji zagotovila vojaško pomoč[372][373]

Med letoma 2014 in 2021 so Združeno kraljestvo, ZDA, EU in Nato Ukrajini zagotavljale večinoma nesmrtonosno vojaško pomoč.[374] Smrtonosna vojaška podpora je bila sprva omejena. ZDA so od leta 2018 začele prodajati orožje, vključno s protitankovskimi raketami Javelin,[374] Ukrajina pa se je leta 2019 s Turčijo dogovorila za nakup bojnih brezpilotnih letal TB2.[375] Rusija je januarja 2022 nakopičila opremo in vojake na ukrajinskih mejah. V odgovor so ZDA sodelovale z drugimi državami članicami Nato za prenos v ZDA proizvedenega orožja v Ukrajino.[376] Združeno kraljestvo je Ukrajini prav tako začelo dobavljati protitankovsko orožje NLAW in Javelin.[377] Po invaziji so se države članice Nato, vključno z Nemčijo, dogovorile za dobavo orožja, Nato kot organizacija pa tega ni storil.[378][379][380] Nato in njegove članice so prav tako zavrnile pošiljanje vojakov v Ukrajino ali vzpostavitev območja prepovedi letenja, da ne bi to sprožilo obsežnejše vojne,[381][382] odločitev so nekateri označili za popuščanje.[383][384]

26. februarja je ameriški državni sekretar Antony Blinken napovedal 350 milijonov dolarjev vredne smrtonosne vojaške pomoči, vključno s protioklepnimi in protiletalskimi sistemi.[385][386] Naslednji dan je EU izjavila, da bo kupila 450 milijonov EUR (502 milijona USD) smrtonosne pomoči in dodatnih 50 milijonov EUR (56 milijonov USD) nesmrtonosne pomoči za Ukrajino, pri čemer bo za distribucijo skrbela Poljska.[387][388] V prvem tednu invazije so države članice Nato Ukrajini dobavile več kot 17.000 kosov protitankovskega orožja;[389] do sredine marca je bilo število ocenjeno na več kot 20.000.[390] V treh tranšah, dogovorjenih februarja, marca in aprila 2022, se je Evropska unija zavezala k 1,5 milijardi evrov za podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil ter zaščiti ukrajinskega civilnega prebivalstva v okviru evropskega mirovnega sklada.[391]

Do 11. aprila so ZDA in njihovi zavezniki Ukrajini zagotovili približno 25.000 protizračnih in 60.000 protitankovskih sistemov.[392] Naslednji dan naj bi Rusija prejela protitankovske rakete in RPG-je iz Irana, dobavljene prek tajnih mrež prek Iraka.[393]

Romunija je 19. aprila 2022 napovedala načrtovano reformo vladne uredbe, ki ureja izvoz vojaškega orožja in izdelkov nacionalne obrambe, da bi to orožje zagotovila ne le zaveznicam Nato, ampak tudi Ukrajini.[394] Ministrstvo za obrambo je pripravilo osnutek odloka, ki pravi, da je razlog za to odločitev ruska agresija zoper Ukrajino.[395] 27. aprila je obrambni minister Vasile Dincu dejal, da je bil njegov reformni načrt prekinjen.[396]

ZDA so 26. aprila sklicale konferenco, na kateri so se v letalski bazi Ramstein srečali predstavniki več kot 40 držav, da bi razpravljali o vojaški podpori Ukrajini.[397]

28. aprila je ameriški predsednik Biden od kongresa zahteval dodatnih 33 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini, vključno z 20 milijardami za dobavo orožja Ukrajini.[398] 5. maja je ukrajinski premier Denis Šmigal sporočil, da je Ukrajina od zahodnih držav od začetka ruske invazije 24. februarja prejela več kot 12 milijard dolarjev orožja in finančne pomoči.[399] 10. maja je Parlament sprejel zakon, ki bo Ukrajini zagotovil 40 milijard dolarjev nove pomoči.[400] Po sentaovi potrditvi zakona je Biden zakon podpisal 21. maja.[401][402]

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je 30. maja napovedala dobavo dodatnih samovoznih havbičnih sistemov CAESAR,[403] nameščenih na podvozju Renault Sherpa 5 6×6. 25. maja je vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Valerij Zalužnij dejal, da je prva serija že na frontnih črtah in se bori proti napadalcem.[404] 10. junija je AFU predstavnikom medijev predstavila bojne sisteme; do tega datuma so imeli ukrajinski topničarji v posesti 18 enot CAESAR.[405][406]

Bela hiša je 31. maja novinarje obvestila, da bodo ZDA Ukrajini dobavile večcevne raketomete HIMARS.[407] Nekateri analitiki pravijo, da lahko HIMARS vpliva na potek vojne.[408] Podsekretar za obrambo politike Colin Kahl je izjavil, da bodo lahko ZDA z razvojem bojev poslale še več sistemov.[409]

Uradnik ukrajinske vojske je 10. junija povedal, da ukrajinske sile izstrelijo od 5.000 do 6.000 topniških izstrelkov na dan, uporabljajo pa standardne izstrelke Natovega kalibra 155, ker so bili vsi njihovi topovi iz sovjetske dobe uničeni. Uradnik je dejal, da so Rusi vojno spremenili v topniški dvoboj, osredotočen na jugovzhod države.[410] 12. junija je svetovalec ukrajinskega predsednika na Twitterju objavil seznam orožja, ki ga Ukrajina potrebuje, da bi dosegla »enakost težkega orožja«. V vrhnji vrstici je bilo napisano »1000 havbic kalibra 155 mm«.[411] Ukrajina je trdila, da ima dovolj 155 mm streliva, primanjkuje pa ji topov, da bi jih uporabila.[412] Dopisnik Deutsche Welle je 13. junija povedal, da je bila dobava zaloga streliva Ukrajini iz sovjetske dobe izčrpana in da vse, kar jim je preostalo dobivajo iz prijateljskih nekdanjih sovjetskih držav.[413] Junija 2022 je Nemčija razkrila seznam vojaške pomoči Ukrajini: 1) samovozne havbice 2000 (ki so pred donacijo sedmih potrebovale vzdrževanje)[414]:1:00 2) pehotno bojno vozilo Marder;[414]:2:30 3) glavni bojni tank Leopard-2;[414]:4:00 4) raketomet Stinger (MANPADS)—podarjenih je bilo 500;[414]:5:00 5) tank Geppard flak (mobilni protiletalski top) katerih obljubljenih je bilo 50, vendar junija 2022 primanjkuje streliva.[414]:5:20

Do 21. julija 2022 je nadzorni center EUCOM-Ukrajina/Mednarodni koordinacijski center donatorjev (ECCU/IDCC), skupna celica, ki je bila ustanovljena marca 2022, usposobila 1500 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil za uporabo opreme, ki jo je donirala koalicija.[415]

ZDA so zagotovile, da bodo za 16 ameriških sistemov HIMARS v Ukrajini (2. avgust 2022) zagotovile več streliva (dodatne raketne module HIMARS v mesečnih obrokih in več 155-mm havbic) v vrednosti 550 milijonov dolarjev.[416]

8. avgusta 2022 je bil objavljen 18. ameriški predsedniški paket pomoči Ukrajini v vrednosti 1 milijardo dolarjev in je vključeval dodatne raketne module HIMARS, 75.000 nabojev 155 mm artilerijskega streliva, 20 120 mm minometnih sistemov in 20.000 nabojev 120 mm minometnega streliva, nacionalne napredne raketne sisteme zemlja-zrak (NASAMS), 1000 javelinov in več sto protitankovskega orožja AT4, 50 oklepnih vozil za zdravstveno oskrbo, mine Claymore, eksploziv C4 in medicinski material.[417]

19. ameriški predsedniški paket pomoči Ukrajini (19. avgust 2022) znaša 775 milijonov dolarjev in vključuje dodatne raketne module HIMARS, 16 105mm havbic s 36.000 artilerijskimi naboji (s tem se dopolnjuje prispevek Združenega kraljestva, ki je v preteklosti prispevalo 105mm havbice), 1000 protioklepnih havbic, 2000 protioklepnih nabojev, ki so namenjeni švedski brezzračni puški Carl Gustaf 8,4 cm, 1500 cevnih optično sledljivih žično vodenih protitankovskih raket BGM-71 TOW, dodatne protiradiacijske rakete AGM-88 HARM, ki se izstrelijo iz zraka in so namenjene za radarje,[418]:4:17 15 ScanEagles (UAV za vodenje ukrajinskega topništva), 40 minskoobrambnih vozil za odstranjevanje minskih polj, 50 hummerjev, taktične sisteme varne komunikacije, rušilno strelivo, naprave za nočno gledanje, sisteme za termovizijo ter optične in laserske daljinomere.[419][420]

Julija 2022 je CNN poročala o ameriških nedavno deklasificiranih obveščevalnih podatkih, ki so pokazali, da so Iranci ruskim silam donirali neznano število Šahed 129 UAV bojnih brezpilotnih letalnikov.[421][422]

Sveženj varnostne pomoči za Ukrajino uredi

3 milijarde dolarjev ameriške varnostne pomoči Ukrajini 24. avgusta 2022 izvira iz kongresnega vira financiranja (Pobuda za varnostno pomoč Ukrajini);[423] namesto tega bodo strelivo in drug material, kot so brezpilotna letala ScanEagle in Puma ter protiletalske rakete Vampire,[424] dobili od dobaviteljev, ne pa s črpanjem iz zalog ameriške vlade. Ta pomoč je namenjena dolgoročnim potrebam Ukrajine.[423] Dolgoročne dobave materiala vključujejo 6 dodatnih enot zračne obrambe NASAMS in pripadajoče naboje, do 245.000 155mm izstrelkov, do 65.000 120mm minometnih nabojev, do 24 protibaterijskih radarjev ter pripadajoče usposabljanje ter vzdrževanje.[425] Pomoč ZDA od januarja 2021 do 24. avgusta 2022 presega 13,5 milijarde dolarjev.[426]

Do avgusta 2022 je Združeno kraljestvo zagotovilo vojaško pomoč v vrednosti 2,3 milijarde funtov (2,8 milijarde dolarjev). To so bili trije raketni sistemi M270 za večkratno izstreljevanje, približno 5000 protitankovskih raket NLAW, »več sto« raket Brimstone, 120 oklepnih vozil, vključno z zaščitnimi patruljnimi vozili Mastiff, in težka transportna brezpilotna letala.[427] Poleg tega 10.000 ukrajinskih vojakov v štirih bazah v Veliki Britaniji opravlja intenzivno 120-dnevno pehotno usposabljanje, ki ga izvaja večnacionalna skupina inštruktorjev.[428]

Ameriški državni sekretar Blinken je 8. septembra 2022 napovedal 2 milijardi dolarjev pomoči Ukrajini in osemnajstim partnerjem na področju obrambne industrije.[429] Poleg tega je ameriški obrambni minister Austin na srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v Nemčiji napovedal 20. sveženj za vojaško pomoč Ukrajini v višini do 675 milijonov dolarjev ter razpravo o pobudah za posamezne industrijske baze kontaktne skupine za obrambo, da bi dolgoročno zaščitili suvereno ozemlje Ukrajine.[430][431]

15. septembra 2022 je ameriški predsednik Biden napovedal 21. sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 600 milijonov dolarjev v luči ukrajinske protiofenzive v Harkovu.[432]

Zunanja vojaška vpletenost uredi

Čeprav sta Nato in EU sprejela strogo politiko »brez škornjev na tleh« v podporo Ukrajini,[433] je Ukrajina aktivno iskala prostovoljce iz drugih držav. Ukrajina je 1. marca začasno odpravila vizumske zahteve za tuje prostovoljce, ki so se želeli pridružiti boju proti ruskim silam. Do te poteze je prišlo po Zelenskijevi ustanovitvi Mednarodne legije teritorialne obrambe Ukrajine in pozval prostovoljce, naj se »pridružijo obrambi Ukrajine, Evrope in sveta«.[434] Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da se je do 6. marca v boj prostovoljno prijavilo približno 20.000 tujih državljanov iz 52 držav.[435] Večina teh prostovoljcev se je pridružila novoustanovljeni Mednarodni legiji teritorialne obrambe Ukrajine.[435] Donecka ljudska republika je 9. junija na smrt obsodila tri tuje prostovoljce. Dva od njih sta bila britanska državljana, eden pa je bil maroški državljan.[436][437]

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je 3. marca opozoril, da plačanci niso upravičeni do zaščite po Ženevskih konvencijah, ujeti tuji borci pa se ne bodo šteli za vojne ujetnike, ampak jih bodo preganjali kot zločince.[438] Kmalu zatem, 11. marca, pa je Moskva sporočila, da se je 16.000 prostovoljcev z Bližnjega vzhoda pripravljenih pridružiti drugim proruskim tujim borcem poleg donbaških separatistov.[439] Na spletu naložen videoposnetek prikazuje oborožene srednjeafriške paravojaške enote, ki pozivajo k orožju, da bi se v Ukrajini borili z ruskimi vojaki.[440] Ameriški uradnik je 5. maja potrdil, da so ZDA posredovale »raznovrstne obveščevalne podatke« (vključno z obveščevalnimi podatki za ciljanje na bojišču v realnem času) za pomoč pri potopitvi ruske križarke Moskva.[441]

Sankcije in posledice uredi

Izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna in kratka seja vprašanj in odgovorov 24. februarja 2022

Zahodne države in druge so Rusiji uvedle omejene sankcije, ko je ta priznala Donbas kot neodvisno državo. Ko se je napad začel, so številne druge države uvedle sankcije, namenjene hromitvi ruskega gospodarstva.[442] Sankcije so bile usmerjene na posameznike, banke, podjetja, denarne menjalnice, bančna nakazila, izvoz in uvoz.[443][444] Sankcije so glavnim ruskim bankam prekinile dostop do sistema SWIFT, svetovnega sporočilnega omrežja za mednarodna plačila, vendar so pustile nekaj omejenega dostopa, da bi zagotovile nadaljnjo sposobnost plačevanja pošiljk plina.[445] Sankcije so vključevale tudi zamrznitev sredstev ruske centralne banke, ki ima 630 milijard dolarjev deviznih rezerv,[446] da bi preprečile, da bi banka izravnala učinek sankcij,[447][448] in zamrznitev plinovoda Severni tok 2.[449] Do 1. marca je skupno rusko premoženje, ki so ga zamrznile sankcije, znašalo 1 bilijon dolarjev.[450]

 
Menjalni tečaj EUR/Rubelj (Rubljev za evro)

Kristalina Georgieva, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je opozorila, da konflikt predstavlja veliko gospodarsko tveganje tako na regionalnem kot na mednarodnem nivoju. Mednarodni denarni sklad bi lahko pomagal drugim prizadetim državam, je dejala, poleg paketa posojil v višini 2,2 milijarde dolarjev za Ukrajino. David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke, je opozoril na daljnosežne gospodarske in družbene učinke ter poročal, da banka pripravlja možnosti za znatno gospodarsko in fiskalno podporo Ukrajini in regiji.[451] Gospodarske sankcije so prizadele Rusijo od prvega dne invazije, saj je njen delniški trg padel za 39 % (indeks RTS). Ruski rubelj je padel na rekordno nizko raven, Rusi pa so hiteli menjati valuto.[452][453][454] Borze v Moskvi in ​​Sankt Peterburgu so zaprte do 18. marca,[455] kar je najdaljše zaprtje v zgodovini Rusije.[456] S&P Global Ratings je 26. februarja znižal bonitetno oceno ruske vlade na »junk«, zaradi česar so skladi, ki zahtevajo obveznice investicijskega razreda, odložili ruski dolg, zaradi česar se je nadaljnje zadolževanje Rusije zelo otežilo.[457] S&P Global je 11. aprila postavil Rusijo pod »selektivno plačilo« njenega zunanjega dolga, ker je vztrajala pri plačilih v rubljih.[458] Na desetine korporacij, med njimi Unilever, McDonald's, Coca-Cola, Starbucks, Hermès, Chanel, in Prada, je prenehalo poslovati v Rusiji.[459]

 
  Stopnja inflacije v Rusiji
Svetlo modra črta predstavlja ključno obrestno mero ruske centralne banke

O mirovnih pogajanjih in stabilnosti mednarodnih meja so v tednu od 9. maja razpravljali na Švedskem in Finskem, ko sta njuna parlamenta zaprosila za polnopravno članstvo v Natu.[460]

Administracija Joeja Bidna je 24. marca izdala izvršilni ukaz, s katerim je prepovedala prodajo ruskih rezerv zlata na mednarodnem trgu.[461] Zlato je bilo ena od glavnih poti Rusije za zaščito svojega gospodarstva pred vplivom sankcij, uvedenih po priključitvi Krima leta 2014.[462] Aprila 2022 je Rusija dobavila 45 % uvoza zemeljskega plina v EU in zaslužila 900 milijonov dolarjev na dan.[463] Rusija je največji svetovni izvoznik zemeljskega plina,[464] žitaric in gnojil ter med največjimi svetovnimi dobavitelji surove nafte, premoga, jekla in kovin,[465] vključno s paladijem, platino, zlatom, kobaltom, nikljem in aluminijem.[466][467] Evropska komisija je maja 2022 predlagala prepoved uvoza nafte iz Rusije.[468] Ker so se evropski politiki odločili, da bodo uvoz ruskih fosilnih goriv nadomestili z uvozom drugih fosilnih goriv in evropsko proizvodnjo energije iz premoga,[469][470] pa tudi zaradi tega, ker je Rusija »ključni dobavitelj« materialov, ki se uporabljajo za »tehnologije čiste energije«, so odzivi na vojno lahko tudi na splošno negativno vplivali na pot podnebnih emisij.[471] Zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, Moskva zdaj želi izkoristiti alternativne trgovinske poti, saj je država tako rekoč prebila vse logistične koridorje za trgovino.[472]

Plinski spor med Rusijo in EU se je razplamtel marca 2022.[473] Ruski Gazprom je 14. junija sporočil, da bo zmanjšal pretok plina po plinovodu Severni tok 1, ker je trdil, da Siemens ni pravočasno vrnil kompresorskih enot, ki so bile poslane v Kanado na popravilo. Razlago je izpodbijal nemški energetski regulator.[474]

Predsednik Putin je 17. junija na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu govoril z vlagatelji o gospodarskih sankcijah in dejal, da »gospodarski blitzkrieg proti Rusiji ni imel nobenih možnosti za uspeh od samega začetka«. Nadalje je trdil, da sankcije škodijo državam, ki jih uvajajo, bolj kot škodijo Rusiji, omejitve je označil za »nore in nepremišljene«. Vlagateljem je dejal: »Vlagajte tukaj. V lastni hiši je varneje. Tisti, ki tega niso hoteli poslušati, so v tujini izgubili milijone.«[475]

Estonija je zaradi ruske invazije v Ukrajino s trga v Narvi odstranila preostali spomenik iz sovjetskih časov.[476] Po njegovi odstranitvi je bila Estonija deležna »najobsežnejšega kibernetskega napada« po kibernetskih napadih na Estonijo leta 2007.[477]

Predsednik Zelenski se je 25. avgusta 2022 zahvalil predsedniku Bidenu za paket varnostne pomoči v višini 3 milijard dolarjev, ki ga je odobrila ameriška obveščevalna agencija in paket finančne pomoči Svetovne banke v višini 3 milijard dolarjev za Ukrajino.[478] 2. septembra je predsednik Biden od kongresa zahteval 13,7 milijarde dolarjev »za opremo, obveščevalno podporo in neposredno proračunsko podporo« Ukrajini.[479][480]

Zunanje obsodbe in protesti uredi

Invazijo je obsodila mednarodna javnost, protesti pa so potekali po vsem svetu. Generalna skupščina Združenih narodov je 2. marca sprejela resolucijo ES-11/1, v kateri je obsodila invazijo in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so proti Rusiji uvedle sankcije, ki so vplivale na rusko in svetovno gospodarstvo,[481] Ukrajini pa so zagotovile humanitarno in vojaško pomoč[482] Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo zločinov proti človečnosti v Ukrajini od leta 2013, pa tudi vojnih zločinov med invazijo leta 2022.[483] 17. marca 2023 je izdalo nalog za Putinovo aretacijo in ga obtožilo za osebno kazensko odgovornost za ugrabitve in prisilno deportacijo otrok v Rusijo.[484]

Žrtve uredi

 
Fotografije ukrajinskih vojakov ubitih v rusko-ukrajinski vojni

Tako ruski kot ukrajinski viri naj bi navajali previsoke številke o žrtvah nasprotnih sil in zmanjševali lastne izgube zaradi ohranjanja morale.[485] V razkritih ameriških dokumentih je navedeno, da »prenizko poročanje o žrtvah v [ruskem] sistemu poudarja, da vojska 'še vedno nerada' sporoča slabe novice po verigi poveljevanja«.[486] Ruske tiskovne agencije so večinoma prenehale poročati o številu ruskih smrtnih žrtev.[487] Tako Rusija kot Ukrajina sta priznali, da sta utrpeli »znatne«[488] oziroma »precejšnje« izgube.[489][490] BBC News je poročal, da so v ukrajinsko-ruske podatke o žrtvah vključeni tudi ranjeni.[491]

Število civilnih in vojaških žrtev je bilo kot zmeraj nemogoče popolnoma natančno določiti.[492] Agence France-Presse (AFP) je poročala, da niti ona niti neodvisni opazovalci konflikta niso mogli preveriti ruskih in ukrajinskih trditev o sovražnikovih izgubah in da sumijo, da so bile te napihanje.[493] 12. oktobra 2022 je neodvisni ruski medijski projekt iStories, ki se sklicuje na vire blizu Kremlja, poročal, da je bilo v Ukrajini ubitih, hudo ranjenih ali pogrešanih več kot 90.000 ruskih vojakov.[494]

Medtem ko je o smrtnih žrtvah na bojišču mogoče sklepati iz različnih virov, vključno s satelitskimi posnetki vojaških akcij, je pri civilnih smrtnih žrtvah to težje. Ukrajinski obrambni minister je 16. junija 2022 za CNN povedal, da je po njegovem mnenju umrlo več deset tisoč Ukrajincev, in dodal, da upa, da je skupno število smrtnih žrtev manjše od 100.000.[495] Samo v porušenem mestu Mariupol je bilo po mnenju ukrajinskih uradnikov ubitih najmanj 25.000 civilistov,[496][497] trupla pa so odkrivali še septembra 2022.[498] Župan je dejal, da je med obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 in morda celo 20.000 civilistov ter da so ruske sile ob vstopu v mesto s seboj prinesle mobilno opremo za upepeljevanje.[499][500] Raziskovalec Dan Ciuriak z inštituta C.D. Howe je avgusta 2022 ocenil število ubitih mariborskih civilistov na 25.000,[501] preiskava agencije AP s konca leta 2022 pa navaja do 75.000 ubitih civilistov samo na območju Mariupola.[502][503] AFP navaja, da je »ključna vrzel pri štetju žrtev pomanjkanje informacij iz strani Rusije zasedenih krajev, kot je pristaniško mesto Mariupol, kjer naj bi umrlo več deset tisoč civilistov«.[504] Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) poroča o podobnih težavah in meni, da je resnično število civilnih žrtev precej višje, kot ga je lahko potrdil.[505]

Potrjene žrtve
Število Časovno obdobje Vir
Ukrajinski civilisti 9701 ubitih, 17.748 ranjenih 24. februar 2022 – 24. september 2023 Združeni narodi (OHCHR)[505]
Ukrajinske sile (NGU) 501 ubitih, 1697 ranjenih 24. februar 2022 – 12. maj 2022 Ukrajinska narodna garda[506]
Ukrajinske sile (ZSU) 10.000–13.000 ubitih 24. februar – 1. december 2022 Urad predsednika Ukrajine[507]
Ruske sile

(brez DPR/LPR)

34.857 ubitih[d] 24. februar 2022 – 19. oktober 2023 BBC News Russian & Mediazona[508]
Ruske sile

(LR Doneck in Lugansk)

20.000+ ubitih 24. februar 2022 – 19. oktober 2023 BBC News Russian[508]
Ocene
Število Časovno obdobje Vir
Ukrajinski civilisti 10.749 ubitih (potrjeno) 24. februar 2022 – 1. avgust 2023 Ukrajinska vlada[509]
1499 ubitih, 4287 ranjenih

(na območjih DPR/LPR)

17. februar 2022 – 22. junij 2023 DPR[e] in LPR[512][513]
Ukrajinske sile 70.000 ubitih,

100.000–120.000 ranjenih

24. februar 2022 – 18. avgust 2023 ocena ZDA[514]
Ruske sile 88.800+ ubitih 24. februar 2022 – 19. oktober 2023 BBC News Russian[508]
120.000 ubitih,

170.000–180.000 ranjenih

24. februar 2022 – 18. avgust 2023 ocena ZDA[514]

Vojni ujetniki uredi

Uradne statistike in informirane ocene o vojnih ujetnikih se razlikujejo.[515] V začetnih fazah invazije, 24. februarja, je Oksana Markarova, ukrajinska veleposlanica v ZDA, povedala, da se je vod 74. gardne motorizirane strelske brigade iz Kemerovske oblasti predal, češ da niso vedeli, da so bili pripeljani v Ukrajino in zadolženi za pobijanje Ukrajincev.[516] Rusija je trdila, da je do 2. marca 2022 ujela 572 ukrajinskih vojakov,[517] medtem ko je Ukrajina trdila, da je bilo od 20. marca v ujetju 562 ruskih vojakov.[518] Prav tako je izpustila enega vojaka za pet svojih vojakov in zamenjala devet vojakov za pridržanega župana Melitopola.

24. marca 2022 so izmenjali 10 ruskih in 10 ukrajinskih vojakov ter 11 ruskih in 19 ukrajinskih civilnih mornarjev.[519] 1. aprila so 86 ukrajinskih vojakov zamenjali[520] za neznano število ruskih vojakov.[521] The Independent je 9. junija 2022 navedel obveščevalno oceno, da je bilo zajetih več kot 5600 ukrajinskih vojakov, medtem ko se je število ruskih vojakov v ujetništvu zmanjšalo z 900 aprila na 550 po več izmenjavah ujetnikov.

 
Ukrajinski vojaki, izpuščeni med izmenjavo med Ukrajino in Rusijo 6. maja 2023

Poročilo Humanitarnega raziskovalnega laboratorija šole za javno zdravje na univerzi Yale iz 25. avgusta 2022 navaja približno 21 taborišč za filtriranje ukrajinskih »civilistov, vojnih ujetnikov in drugega osebja« v okolici Donecke oblasti. Pri slikanju enega od njih, zapora Olenivka, so odkrili dve lokaciji z razdejano zemljo, ki ustreza »potencialnim grobovom«.[522] Kaveh Khoshnood, profesor na Yale School of Public Health, je dejal: »Nepovezano pridržanje civilistov je več kot le kršitev mednarodnega humanitarnega prava—predstavlja grožnjo javnemu zdravju tistih, ki so trenutno v priporu Rusije in njenih zaveznikov.« Pogoji, ki so jih opisali osvobojeni zaporniki, vključujejo zaprtje, izpostavljenost, nezadosten dostop do sanitarij, hrane in vode, utesnjenost, elektrošoke in fizične napade.[522]

Marca 2023 je komisar ZN za človekove pravice Volker Türk poročal, da je več kot 90 % ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki jih je intervjuval njegov urad, ki je lahko vključil le tiste, ki so bili izpuščeni iz Rusije, povedalo, da so jih v Rusiji »mučili ali z njimi slabo ravnali, zlasti v zaporih, vključno s tako imenovanim – to je grozen izraz – 'pozdravnim pretepom' ob prihodu, pa tudi s pogostimi dejanji mučenja med priporom.«[523]

Aprila 2023 je na različnih spletnih straneh začelo krožiti več videoposnetkov, na katerih naj bi ruski vojaki obglavljali ukrajinske vojake.[524] Zelenski je po objavi posnetka ruske vojake primerjal z »zvermi«.[525] Ruski uradniki so kmalu zatem sprožili preiskavo posnetka.[526]

Humanitarni udarec uredi

Begunska kriza uredi

 
Ukrajinski begunci v Krakovu protestirajo proti vojni, 6. marec 2022

Vojna je povzročila največjo begunsko in humanitarno krizo v Evropi od jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih;[527][528] ZN so jo označili za najhitreje rastočo krizo po drugi svetovni vojni.[529] Medtem ko je Rusija kopičila vojaške sile ob ukrajinski meji, so se številne sosednje vlade in humanitarne organizacije v tednih pred invazijo pripravile na množično razseljevanje. Decembra 2021 je ukrajinski obrambni minister ocenil, da bi lahko invazija prisilila razselitev od tri do pet milijonov ljudi.[530]

prvem tednu invazije so ZN poročali, da je Ukrajino zapustilo več kot milijon beguncev; do 24. septembra se je število beguncev povečalo na 7.405.590, kar je zaradi vrnitve nekaterih beguncev manj kot osem milijonov.[531][532] 20. maja je NPR poročal, da se po velikem prihodu tuje vojaške opreme v Ukrajino veliko število beguncev želi vrniti v ukrajinske regije, ki so relativno izolirane od invazijske fronte na jugovzhodu Ukrajine.[533] Do 3. maja je bilo v Ukrajini razseljenih 8 milijonov ljudi.[534]

Večina beguncev so bile ženske, otroci, starejši in invalidi.[535][536] Večini moških ukrajinskih državljanov, starih od 18 do 60 let, je bil izstop iz Ukrajine zaradi obveznega vojaškega naborništva zavrnjen,[537][538] razen če so bili odgovorni za finančno podporo treh ali več otrok, bili očetje samohranilci ali so bili starši/skrbniki invalidnih otrok.[539] Mnogi ukrajinski moški, vključno z najstniki, so se v vsakem primeru odločili, da ostanejo v Ukrajini, da bi se pridružili uporu.[540]

Po podatkih Visoke komisije ZN za begunce je bilo 13. maja na Poljskem 3.315.711 beguncev, v Romuniji 901.696, na Madžarskem 594.664, v Moldaviji 461.742, na Slovaškem 415.402, v Belorusiji 27.308, Rusija pa je sporočila, da jih je sprejela 800.104.[541] Do 23. marca je na Češko prispelo več kot 300.000 beguncev.[542] Turčija je bila še ena pomembna destinacija, saj je 22. marca zabeležila več kot 20.000 ukrajinskih beguncev, 25. aprila pa več kot 58.000.[543][544] EU se je prvič v svoji zgodovini sklicevala na direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem daje pravico do življenja in dela v EU do treh let.[545]

Ukrajina je Rusijo obtožila, da je na silo selila civiliste v »filtracijske centre« na rusko nadzorovanem ozemlju in od tam v Rusijo, kar so ukrajinski viri primerjali s izselitvijo prebivalstva v Sovjetski zvezi in ruskimi dejanji v čečenski vojni za neodvisnost.[546][547] 8. aprila je Rusija trdila, da je v Rusijo evakuirala približno 121.000 prebivalcev Mariupola.[547] RIA Novosti in ukrajinski uradniki so sporočili, da je bilo na tisoče poslanih v različna središča v mestih v Rusiji in okupirani Ukrajini,[548] od kjer so ljudi pošiljali v gospodarsko depresivne regije Rusije.[549] Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov je dejal, da Rusija načrtuje gradnjo koncentracijskih taborišč za Ukrajince v zahodni Sibiriji, kjer bodo zaporniki prisiljeni pomagati pri gradnji novih mest.[550][551][f]

Druga begunska kriza, ki je nastala z invazijo in zatiranjem človekovih pravic s strani ruske vlade, je povzročila beg več kot 300.000 ruskih političnih beguncev in ekonomskih migrantov, največji eksodus iz Rusije po oktobrski revoluciji leta 1917,[553][554] v države kot so pribaltske države, Finska, Gruzija, Turčija in Srednja Azija.[555][556] Do 22. marca je bilo ocenjeno, da je državo zapustilo od 50.000 do 70.000 visokotehnoloških delavcev in da bi jih lahko sledilo še od 70.000 do 100.000. Pojavil se je strah glede učinka bega možganov na ruski gospodarski razvoj.[557] Nekateri so se pridružili ruskemu odporu proti Putinovemu režimu in skušali pomagati Ukrajini,[558] nekateri pa so se soočili z diskriminacijo, ker so Rusi.[559][560] Prišlo je tudi do eksodusa milijonarjev.[561] 6. maja je The Moscow Times, ki se sklicuje na podatke FSB, poročal, da je državo zapustilo skoraj štiri milijone Rusov, čeprav ta številka ne razlikuje med izseljenci in poslovnimi oziroma turističnimi potniki.[562] Zaradi Putinove delne mobilizacije 300.000 moških septembra za boj v »posebni vojaški operacijij e še več tisoč Rusov zapustilo državo.[563]

Vpliv na mednarodno oskrbo s hrano uredi

Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki pšenice ter je pogosto opisana kot »žitnica Evrope«.[564] Na začetku invazije so ruske kopenske sile hitro zavzele ukrajinsko obalo Azovskega in Črnega morja vzhodno od mesta Herson, ruska mornarica pa je uvedla blokado ukrajinskih pristanišč in zagrozila z amfibijskim napadom na pristaniško mesto Odesa.[565][566] To je preprečilo izvoz ukrajinske letine žita iz leta 2021 po morju in sprožilo veliko mednarodno prehransko krizo. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je marca opozorila, da bi se lahko cene hrane na svetu zaradi vojne zvišale za do 20 %.[567]

Ukrajina in partnerske države so si prizadevale povečati izvoz po kopnem, vendar s tem niso mogle nadomestiti izgubljene zmogljivosti pomorskega prometa. Poleg tega je Ukrajina obtožila Rusijo, da je ukradla »več sto tisoč ton žita« iz dvigal in drugih skladišč po okupirani Ukrajini ter ga prepeljala v okupirana pristanišča za izvoz. Poraz ruskih sil na Kačjem otoku 30. junija je prinesel delno olajšanje, saj je Ukrajina odprla dve pristanišči ob Donavi, Reni in Izmail.[568]

Združeni narodi in Turčija so 22. julija posredovali pri sporazumu med Rusijo in Ukrajino o varnem izvozu ukrajinskega žita po morju, ki je znan kot črnomorska pobuda za žito. Prvo plovilo z žitom je iz Odese odplulo 1. avgusta,[569] do 26. avgusta pa je Ukrajina po besedah predsednika Zelenskega v skladu s sporazumom izvozila 1 milijon ton žita.[570]

Zločini zoper kulturno dediščino uredi

Do konca maja so ruske sile uničile ali poškodovale 250 muzejev in institucij v Ukrajini. Ocenjuje se, da je bilo izropanih 2000 umetniških predmetov, Rusija pa naj bi imela tudi posebne enote, ki izsledijo in prilastijo starine, kot so skitski artefakti iz arheoloških izkopavanj ter jih nato preselijo v Rusijo.[571] Pomembna dediščina, ki je bila uničena med invazijo, vključuje samostan Vseh svetih v Donbasu[572][573] in hišo ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v Trostjanecu.[574]

Odzivi uredi

 
Resolucija Generalne skupščine ZN ES-11/1 je 2. marca 2022 glasovala glede zahteve, da Rusija svoje čete umakne iz Ukrajine
  Za
  Proti
  Vzdržana
  Manjkajoča
  Ni članica

Invazija je prejela široko mednarodno obsodbo vlad in medvladnih organizacij, odzivi pa so vključevali nove sankcije proti Rusiji, ki so sprožile obsežne gospodarske učinke na rusko in svetovno gospodarstvo.[481] Evropska unija je financirala in dostavila vojaško opremo Ukrajini. Blok je uvedel tudi različne gospodarske sankcije, vključno s prepovedjo letenja ruskih letal v zračnem prostoru EU,[575] prepovedjo sistema SWIFT za nekatere ruske banke in prepovedjo nekaterih ruskih medijev.[576] Odzivi na invazijo so bili zelo različni in so vključevali širok spekter zadev, kot so odziv javnosti, odzivi medijev, prizadevanja za mir in preučevanje pravnih posledic invazije.

Invazijo je na mednarodni ravni obsodila širša javnost. Protesti in demonstracije so potekali po vsem svetu, tudi v Rusiji in delih Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.[577] Na družbenih omrežjih so se širili pozivi k bojkotu ruskega blaga[578], hekerji pa so napadali ruske spletne strani, zlasti tiste, ki jih je upravljala ruska vlada.[579] Po invaziji se je povečalo protirusko razpoloženje do Rusov, ki živijo v tujini.[580][581]

Glej tudi uredi

Opombe uredi

  1. 1,0 1,1 Donecka ljudska republika in Luganska ljudska republika sta bili separatistični državi, ki sta razglasili neodvisnost od Ukrajine maja 2014. Mednarodno so ju priznale Rusija, Sirija in Severna Koreja, druga drugo in nekatere druge delno priznane države. 30. septembra 2022 je po referendumu Rusija razglasila priključitev obeh republik.
  2. Ruskim silam je bilo omogočeno del invazije sprožiti z beloruskega ozemlja.[1][2] Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je tudi izjavil, da bi se v invazijo po potrebi lahko vključile beloruske sile,[3] z beloruskega ozemlja so bili tudi izstreljene rakete v Ukrajino.[4] Ukrajinski uradniki so trdili, da so beloruske enote vstopile v Ukrajino.[5]
  3. Vključuje vojake, paravojaške sile in 34.000 separatistov.
  4. BBC News Russian pravi, da so dejanske izgube "nedvomno višje".
  5. DLR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 15. septembrom 2022 ubitih 921 njenih civilistov, 3021 pa ranjenih,[510] od katerih je bilo med 1. januarjem in 25. februarjem 2022 ubitih 8, ranjneih pa 23,[511] kar skupaj znaša 913 ubitih in 2998 ranjenih v obdobju ruske invazije.
  6. Najverjetneje so nova mesta pomenila nova industrijska mesta v Sibiriji, katerih gradbene načrte je Šojgu objavil jeseni 2021.[552]

Sklici uredi

  1. Lister, Tim; Kesa, Julia (24. februar 2022). »Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders«. Kyiv: CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  2. Murphy, Palu (24. februar 2022). »Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  3. Rodionov, Maxim; Balmforth, Tom (25. februar 2022). »Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  4. »Missiles launched into Ukraine from Belarus«. BBC News. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  5. »Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv«. Time. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  6. Bengali, Shashank (18. februar 2022). »The U.S. says Russia's troop buildup could be as high as 190,000 in and near Ukraine«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2022. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  7. Hackett, James, ur. (Februar 2021). The Military Balance 2021 (1st izd.). Abingdon, Oxfordshire: International Institute for Strategic Studies. str. 68. ISBN 978-1-03-201227-8. OCLC 1292198893. OL 32226712M.
  8. 8,0 8,1 The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
  9. »Russian Offensive Campaign Assessment, May 30, 2023«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 31. maja 2023.
  10. 10,0 10,1 The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
  11. "Ukraine", The World Factbook, Central Intelligence Agency, 2023-01-18, retrieved 2023-01-19
  12. »Swimming rivers and faking illness to escape Ukraine's draft«. BBC News (v britanski angleščini). 17. november 2023. Pridobljeno 17. novembra 2023.
  13. Plokhy, Serhii (16. maj 2023). The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl. Penguin Books. ISBN 978-1-80206-179-6. ... If the collapse of the USSR was sudden and largely bloodless, growing strains between its two largest successors would develop into limited fighting in the Donbas in 2014 and then into all-out warfare in 2022, causing death, destruction, and a refugee crisis on a scale not seen in Europe since the Second World War.
  14. Ramani, Samuel (13. april 2023). Putin's War on Ukraine: Russia's Campaign for Global Counter-Revolution. Hurst Publishers. ISBN 978-1-80526-003-5. ... However, the scale of Russia's invasion of Ukraine is unprecedented in modern history and, in terms of human costs, is Moscow's largest military intervention in the post-1945 period. ...
  15. D'Anieri, Paul (23. marec 2023). Ukraine and Russia. Cambridge University Press. ISBN 978-1-009-31550-0. ... . Russia had done the unthinkable, deliberately starting the biggest war in Europe since World War II. ...
  16. Budjeryn, Mariana. »Issue Brief #3: The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum« (PDF). Woodrow Wilson International Center for Scholars. Pridobljeno 6. marca 2022.
  17. Vasylenko, Volodymyr (15. december 2009). »On assurances without guarantees in a 'shelved document'«. The Day. Pridobljeno 7. marca 2022.
  18. Harahan, Joseph P. (2014). »With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs« (PDF). DTRA History Series. Defense Threat Reduction Agency. ASIN B01LYEJ56H. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 7. marca 2022.
  19. »Istanbul Document 1999«. Organization for Security and Co-operation in Europe. 19. november 1999. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2014. Pridobljeno 21. julija 2015.
  20. Hall, Gavin E. L. (14. februar 2022). »Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east«. The Conversation. Pridobljeno 14. marca 2022.
  21. Baker, Peter (9. januar 2022). »In Ukraine Conflict, Putin Relies on a Promise That Ultimately Wasn't«. The New York Times. ISSN 0362-4331.
  22. Bevan, Scott (5. april 2008). »Ukraine-Georgia NATO membership a 'direct threat to Russia'«. ABC News.
  23. Brown, Colin (3. april 2008). »EU allies unite against Bush over Nato membership for Georgia and Ukraine«. The Independent. str. 24.
  24. Evans, Michael (5. april 2008). »President tells summit he wants security and friendship«. The Times. str. 46. President Putin, in a bravura performance before the world's media at the end of the Nato summit, warned President Bush and other alliance leaders that their plan to expand eastwards to Ukraine and Georgia "didn't contribute to trust and predictability in our relations.
  25. Dick, Charles, ur. (11. april 2008). »Russia army vows steps if Georgia and Ukraine join NATO«. Reuters. Moscow.
  26. Dinan, Desmond; Nugent, Neil (ur.). The European Union in Crisis. Palgrave Macmillan. str. 3, 274.
  27. Grytsenko, Oksana; Vlasova, Anastasia (12. april 2014). »Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid«. Kyiv Post. Luhansk: Businessgroup LLC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2014. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  28. Ragozin, Leonid (16. marec 2019). »Annexation of Crimea: A masterclass in political manipulation«. Al Jazeera. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2020. Pridobljeno 24. maja 2022.
  29. Charap, Samuel; Boston, Scott (21. januar 2022). »U.S. Military Aid to Ukraine: A Silver Bullet?«. RAND Corporation.
  30. Walker, Shaun; Grytsenko, Oksana; Ragozin, Leonid (3. september 2014). »Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'«. The Guardian. ISSN 1756-3224. OCLC 60623878. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  31. »Exclusive: Charred tanks in Ukraine point to Russian involvement«. Reuters. 23. oktober 2014. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  32. »Ukraine ceasefire violated more than 100 times within days: OSCE«. Al Jazeera. 29. julij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  33. »France says Russia refused to hold ministerial meeting on Ukraine«. Reuters. 9. november 2021. Pridobljeno 26. januarja 2022.
  34. »Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'«. President of Russia. 12. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 26. januarja 2022. ... the outcome of both Minsk‑1 and Minsk‑2 which give a real chance to peacefully restore the territorial integrity of Ukraine by coming to an agreement directly with the DPR and LPR with Russia, Germany and France as mediators, contradicts the entire logic of the anti-Russia project.
  35. »Russia Shouldn't Negotiate With 'Vassal' Ukraine, Ex-President Medvedev Says«. Moscow Times. 11. oktober 2021. Pridobljeno 26. januarja 2022.
  36. Michael, Casey (19. junij 2015). »Pew Survey: Irredentism Alive and Well in Russia«. The Diplomat.
  37. Socor, Vladimir (24. marec 2014). »Putin's Crimea Speech: A Manifesto of Greater-Russia Irredentism«. Zv. 11, št. 56. Eurasia Daily Monitor.
  38. Putin, Vladimir (12. julij 2021). »Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'«. The Kremlin. Government of Russia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2022. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  39. Snyder, Timothy D. (18. januar 2022). »How to think about war in Ukraine«. Thinking about... (newsletter). Substack. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2022. Pridobljeno 25. januarja 2021. Historically speaking, the idea that a dictator in another country decides who is a nation and who is not is known as imperialism.
  40. Lucas, Edward (15. september 2020). »Why Putin's history essay requires a rewrite«. The Times. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2022. Pridobljeno 25. januarja 2022.
  41. Roth, Andrew (7. december 2021). »Putin's Ukraine rhetoric driven by distorted view of neighbor«. The Guardian. Moscow. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2021. Pridobljeno 25. januarja 2021. But that fear has gone hand-in-hand with chauvinistic bluster that indicates Moscow has a distorted view of modern Ukraine and the goals it wants to achieve there.
  42. Dickinson, Peter; Haring, Melinda; Lubkivsky, Danylo; Motyl, Alexander; Whitmore, Brian; Goncharenko, Oleksiy; Fedchenko, Yevhen; Bonner, Brian; Kuzio, Taras (15. julij 2021). »Putin's new Ukraine essay reveals imperial ambitions«. Atlantic Council. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2021. Pridobljeno 25. januarja 2021. Vladimir Putin's inaccurate and distorted claims are neither new nor surprising. They are just the latest example of gaslighting by the Kremlin leader.
  43. Wilson, Andrew (23. december 2021). »Russia and Ukraine: 'One People' as Putin Claims?«. Royal United Services Institute. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2022. Pridobljeno 25. januarja 2022. Putin's key trope is that Ukrainians and Russians are 'one people', and he calls them both 'Russian'. He starts with a myth of common origin: 'Russians, Ukrainians and Belarusians are all descendants of Ancient Rus', which was the largest state in Europe' from the 9th–13th centuries AD.
  44. Harris, Shane; Sonne, Paul (3. december 2021). »Russia planning massive military offensive against Ukraine involving 175,000 troops, U.S. intelligence warns«. The Washington Post. Pridobljeno 23. februarja 2023.
  45. »173rd Airborne Brigade battalion heads to Latvia as Ukraine comes under Russian attack«. Stars and Stripes. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  46. 46,0 46,1 Schogol, Jeff (22. februar 2022). »Here's what those mysterious white 'Z' markings on Russian military equipment may mean«. Task & Purpose. North Equity. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022. [B]ottom line is the 'Z' markings (and others like it) are a deconfliction measure to help prevent friendly fire incidents.
  47. 47,0 47,1 Taylor, Adam (24. februar 2022). »Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack«. The Washington Post. Photograph by Evgeniy Maloletka (Associated Press). Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022. On Sunday ... "There is no invasion. There is no such plans," Antonov said.
  48. »Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over«. Kharkiv: CBS News (objavljeno 22. februar 2022). 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  49. Farley, Robert; Kiely, Eugene (24. februar 2022). »Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead«. FactCheck.org. Photograph by Aris Messinis (Agence-France Presse). Annenberg Public Policy Center. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022. Nov. 28 – ... 'Russia has never hatched, is not hatching and will never hatch any plans to attack anyone,' Peskov said. ... Jan. 19 – ... Ryabkov ... 'We do not want and will not take any action of aggressive character. We will not attack, strike, invade, quote unquote, whatever Ukraine.'
  50. Fořtová, Klára (8. marec 2022). »Velvyslanec Ukrajiny v Česku denně promlouvá, ruský mlčí a je 'neviditelný'« [Ukraine's ambassador to the Czech Republic speaks daily, the Russian is silent and 'invisible']. Mladá fronta DNES (v češčini). Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022. Zmejevský ... 'Důrazně jsme odmítli jako nepodložená obvinění Ruska z přípravy, agrese vůči Ukrajině a fámy o vstupu ruských jednotek na ukrajinské území,' stojí v něm. [Zmeevsky ... 'We emphatically dismissed Russia's allegations of preparation, aggression against Ukraine and rumors of Russian troops entering Ukrainian territory,' he said.]
  51. Levchenko, Grigory (22. april 2021). »'A path towards destroying relations' Czech Republic to limit Russian Embassy staff in Prague amid escalating diplomatic tensions«. Meduza.
  52. »Federation Council gives consent to use the Russian Armed Forces outside of the Russian Federation«. Federation Council of Russia. 22. februar 2022. Pridobljeno 21. marca 2023.
  53. Troianovski, Anton (30. januar 2022). »The Hard-Line Russian Advisers Who Have Putin's Ear«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  54. Galeotti, Mark (5. julij 2021). »New National Security Strategy Is a Paranoid's Charter«. Moscow Times. Pridobljeno 28. marca 2022.
  55. »Russia's security strategy envisages 'forceful methods'«. ABC News. 31. maj 2021. Pridobljeno 28. marca 2022.
  56. Paulick, Jane, ur. (11. marec 2022). »Putin's inner circle: Who has the Russian president's ear on the war in Ukraine?«. Deutsche Welle. Pridobljeno 28. marca 2022.
  57. »Kremlin Insiders Alarmed Over Growing Toll of Putin's War in Ukraine«. Bloomberg News. 20. marec 2022.
  58. Tétrault-Farber, Gabrielle; Balmforth, Tom (17. december 2021). »Russia demands NATO roll back from East Europe and stay out of Ukraine«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  59. MacKinnon, Mark (21. december 2021). »Putin warns of unspecified military response if U.S. and NATO continue 'aggressive line'«. The Globe and Mail. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  60. Kennedy, Brendan (25. februar 2022). »What role did Ukraine's desire to join NATO play in Putin's decision to invade the country?«. The Toronto Star.
  61. Coyer, Cassandre (25. februar 2022). »Why is Ukraine not in NATO and is it too late to join? Here's what experts, NATO say«. The Miami Herald. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  62. »Vladimir Putin's 20-Year March to War in Ukraine—and How the West Mishandled It«. The Wall Strett Journal. 1. april 2022. Pridobljeno 18. junija 2022.
  63. desk, The Kyiv Independent news (24. februar 2022). »PUTIN DECLARES WAR ON UKRAINE«. The Kyiv Independent. Pridobljeno 24. junija 2022.
  64. Haltiwager, John (23. februar 2022). »Russian President Vladimir Putin announces military assault against Ukraine in surprise speech«. MSN. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  65. »Full text: Putin's declaration of war on Ukraine«. The Spectator. 24. februar 2022.
  66. Hinton, Alexander (25. februar 2022). »Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented«. The Conversation.
  67. »Ukraine conflict: Russian forces attack after Putin TV declaration«. BBC News. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  68. Sheftalovich, Zoya (24. februar 2022). »Putin announces 'special military operation' in Ukraine«. Politico. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  69. Ball, Tom (7. marec 2022). »This war will be a total failure, FSB whistleblower says«. The Times. Pridobljeno 21. marca 2022.
  70. Peltz, Jennifer; Lederer, Edith (23. februar 2022). »'It's too late': Russian move roils UN meeting on Ukraine«. AP News. Pridobljeno 3. marca 2022.
  71. Lock, Samantha (24. februar 2022). »Russia-Ukraine crisis live news: Putin has launched 'full-scale invasion', says Ukrainian foreign minister – latest updates«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  72. »Zelensky signs decree declaring general mobilization«. Interfax-Ukraine. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  73. Gilbert, Asha C. (25. februar 2022). »Reports: Ukraine bans all male citizens ages 18 to 60 from leaving the country«. USA Today. Pridobljeno 26. marca 2022.
  74. »Putin announces formal start of Russia's invasion in eastern Ukraine«. Meduza. 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  75. 75,0 75,1 75,2 75,3 75,4 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (5. marec 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, March 4«. CriticalThreats. Pridobljeno 5. marca 2022.
  76. 76,0 76,1 76,2 76,3 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (4. marec 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, March 4«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 5. marca 2022.
  77. »Олексій Данілов: Росія розпадеться ще при нашому житті«. Українська правда (v ukrajinščini). Pridobljeno 24. junija 2022.
  78. 78,0 78,1 78,2 »Ukraine rejects Russian demand to surrender port city of Mariupol in exchange for safe passage«. CBS News. 20. marec 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  79. 79,0 79,1 79,2 »Ukraine refuses to surrender Mariupol as scope of human toll remains unclear«. Canadian Broadcasting Corporation. 21. marec 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  80. 80,0 80,1 80,2 Dutton, Jack (25. februar 2022). »Russian Military Base Blown Up as Ukraine Fights Back«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  81. 81,0 81,1 81,2 »Ukrainian Armed Forces attacked Millerovo with Tochka-U«. Rostov Gazeta. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  82. Rana, Manveen (3. marec 2022). »Volodymyr Zelensky survives three assassination attempts in days«. The Times. Pridobljeno 21. marca 2022.
  83. »Russian offensive unexpectedly slowed by fierce Ukrainian resistance«. NBC News. 26. februar 2022. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  84. »Russia's failure to take down Kyiv was a defeat for the ages«. AP News. 7. april 2022. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  85. Kramer, Andrew E. (15. marec 2022). »How a Line of Russian Tanks Became an Inviting Target for Ukrainians«. New York Times. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  86. »Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says«. CBS. 28. februar 2022. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  87. »Operation in Ukraine proceeds as planned, first stage goals complete«. TASS. 26. marec 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  88. »Russia targets east Ukraine, says first phase over«. BBC. 26. marec 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  89. Varner, Joe (28. marec 2022). »It's been one month since Russia began its invasion of Ukraine. Here's where we stand«. The Hub. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  90. »Russian invasion of Ukraine lacks a battlefield commander, U.S. officials say«. Yahoo! News. 1. april 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  91. 91,0 91,1 Bielieskov, Mykola (21. september 2021). »The Russian and Ukrainian Spring 2021 War Scare«. Center for Strategic & International Studies. Pridobljeno 25. novembra 2021.
  92. 92,0 92,1 Epstein, Jake; Haltiwanger, John (6. april 2022). »NATO chief says Putin still wants to control all of Ukraine, despite repositioning forces to the eastern Donbas region«. Pridobljeno 7. aprila 2022.
  93. 93,0 93,1 Nathan Hodge (11. april 2022). »Russia has appointed a new general for Ukraine. Can Moscow reboot its war in time for Putin to claim a victory?«. CNN.
  94. »Russia's battle for the east has begun, Zelenskyy says«. PBS NewsHour. 18. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  95. Vandiver, John; Svan, Jennifer H. (26. april 2022). »US and allies gather at Ramstein to discuss how to help Ukraine defeat Russia's 'unjust invasion'«. Stars and Stripes. Arhivirano iz spletišča dne 4. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  96. Barnes, Julian E. (10. maj 2022). »The U.S. intelligence chief says Putin is preparing for a prolonged conflict«. The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  97. »The Russians may be learning from the mistakes of the Ukraine war. But are they adapting fast enough?«. ABC (v angleščini). 31. maj 2022.
  98. »Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia«. The Guardian (v angleščini). 31. maj 2022.
  99. »Russian Wins in Eastern Ukraine Spark Debate Over Course of War«. Bloomberg (v angleščini). 28. maj 2022.
  100. »War in Ukraine, Day 96 Update: Russia's Military Losses are 'Unsustainable'«. 19fortyfive.com (v angleščini). 30. maj 2022.
  101. 101,0 101,1 Conflict Intelligence Team [@CITeam_en] (26. maj 2022). »Also reportedly, Russia's command in the battle for Donbas has undergone another shakeup — the overall commander is now said to be Colonel General Gennady Zhidko. Like Dvornikov, he once commanded operations in Syria and also headed the Eastern Military District« (Tweet) – prek Twitterja.
  102. 102,0 102,1 »General Dvornikov 'no longer in command' of Russian Army in Ukraine«. The New Voice of Ukraine (v angleščini). 3. junij 2022.
  103. »Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia«. The Guardian (v angleščini). 31. maj 2022.
  104. CBS News Videos. "Russia bombards Kyiv, vows to strike new targets if U.S. sends long-range missiles to Ukraine". June 6, 2022. [1]
  105. »We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine«. TheGuardian.com. 10. junij 2022.
  106. Alper, Alexandra; Freifeld, Karen; Landay, Jonathan (29. junij 2022). »Putin still wants most of Ukraine, war outlook grim -U.S. intelligence chief«. Reuters. Pridobljeno 2. julija 2022.
  107. Sarah Rainford. "Ukraine war: Putin presses on after Lysychansk capture". BBC. 5 July 2022.
  108. Roblin, Sebastien (27. februar 2022). »At Vasylkiv, Ukrainians Repel Russia's Paratroopers and Commandos in Frantic Night Battle«. 19FortyFive. Pridobljeno 5. marca 2022.
  109. Sly, Liz; Lamothe, Dan (20. marec 2022). »Russia's war for Ukraine could be headed toward stalemate«. The Washington Post. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2022. Pridobljeno 6. junija 2022.
  110. Boot, Max (21. marec 2022). »Opinion: Against all odds, Ukrainians are winning. Russia's initial offensive has failed«. The Washington Post. Pridobljeno 24. marca 2022.
  111. Kemp, Richard (22. marec 2022). »The Russian army has run out of time«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 24. marca 2022.
  112. »Ukraine loses control of Chernobyl nuclear site, amid battles in Kyiv outskirts«. The Times of Israel. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  113. Українські військові під Києвом зупинили колону російських танків [The Ukrainian military stopped a column of Russian tanks near Kyiv]. Gazeta (v ukrajinščini). 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  114. »Battle Underway for Airbase on Kyiv Outskirts«. Moscow Times. AFP. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  115. »Russia claims to take control of Hostomel airport just outside Kyiv«. The Times of Israel. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  116. Окупанти намагаються висадити десант у Василькові, йдуть бої [The occupiers are trying to land in Vasylkiv, fighting is going on] (v ukrajinščini). Ukrinform. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  117. У Василькові збили винищувач та два гвинтокрили окупантів [A fighter and two helicopters of the occupiers were shot down in Vasylkiv] (v ukrajinščini). Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  118. Stern, David L. (5. marec 2022). »After temporary cease-fires break down, Putin threatens Ukraine's government«. The Washington Post. Pridobljeno 6. marca 2022.
  119. Arnold, Edward (6. marec 2022). How is the war in Ukraine going for Russia?. DW News. Interviewed by Rebecca Ritters. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022 – prek YouTube.
  120. Lister, Tim; Pennington, Josh; McGee, Luke; Gigova, Radina (7. marec 2022). »'A family died ... in front of my eyes': Civilians killed as Russian military strike hits evacuation route in Kyiv suburb«. CNN. Pridobljeno 9. marca 2022.
  121. »Bucha, Vorzel, Hostomel under enemy's control, situation remains critical«. Ukrinform. 7. marec 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  122. Lister, Tim; Voitovych, Olga (8. marec 2022). »"Irpin can't be bought, Irpin fights": Mayor refuses Russian demand to surrender«. CNN. Pridobljeno 8. marca 2022.
  123. Murphy, Paul (11. marec 2022). »Stalled 40-mile-long Russian convoy near Kyiv now largely dispersed, satellite images show«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  124. Cullison, Alan; Coles, Isabel; Trofimov, Yaroslav (16. marec 2022). »Ukraine Mounts Counteroffensive to Drive Russians Back From Kyiv, Key Cities«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  125. Gordon, Michael R.; Leary, Alex (21. marec 2022). »The Wall Street Journal News Exclusive | Russia, Failing to Achieve Early Victory in Ukraine, Is Seen Shifting to 'Plan B'«. The Wall Street Journal. Pridobljeno 24. marca 2022.
  126. Ali, Idrees; Stewart, Phil (27. februar 2022). »Russian forces appear to shift to siege warfare in Ukraine- U.S. official«. Reuters. Pridobljeno 24. marca 2022.[mrtva povezava]
  127. »Ukraine war: Ukrainian fightback gains ground west of Kyiv«. BBC News. 23. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2022.
  128. 128,0 128,1 Walters, Joanna; Bartholomew, Jem; Belam, Martin; Lock, Samantha (25. marec 2022). »Russia-Ukraine war latest: Ukraine takes back towns east of Kyiv; hopes of Mariupol humanitarian corridor grow – live«. The Guardian. Pridobljeno 25. marca 2022.
  129. Rudenko, Olga (2. april 2022). »Hundreds of murdered civilians discovered as Russians withdraw from towns near Kyiv (GRAPHIC IMAGES)«. The Kyiv Independent. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  130. »Ukraine war latest: Ukraine says it has retaken entire Kyiv region«. BBC News. Pridobljeno 2. aprila 2022.
  131. Tebor, Celina; Miller, Ryan W.; Hayes, Christal; Santucci, Jeanine (30. april 2022). »Ukraine in 'a fight for life' in Donbas region, Zelenskyy says in nightly address; Russian strike kills at least 1 in Kyiv: Live updates«. Yahoo News. Pridobljeno 2. junija 2022.
  132. Ward, Alexander (25. februar 2022). »'Almost not possible' for Ukraine to win without West's help, Ukraine official says«. Politico. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  133. »Ukraine war news from February 25: Kyiv suburbs breached, Russian forces face resistance, Zelensky warns Russia will 'storm' capital«. Financial Times. 26. februar 2022. ISSN 0307-1766. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  134. »Бои под Сумами: артиллерия и "Байрактары" уничтожили 100 танков и 20 "Градов" оккупантов«. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  135. 135,0 135,1 Polyakovskaya, Tanya (26. februar 2022). Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет [Russian military equipment occupied the territory of the former airport "Berdyansk" – city council] (v ruščini). Berdyansk City Council. Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  136. »Pentagon: Russia has fully withdrawn from Kyiv, Chernihiv«. The Washington Post. 6. april 2022. Pridobljeno 7. aprila 2022.
  137. Kalatur, Anastasiya (8. april 2022). »Sumy region liberated from Russian troops«. Ukrayinska Pravda. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  138. Marrow, Alexander; Ostroukh, Andrey (24. februar 2022). »Russian forces unblock water flow for canal to annexed Crimea, Moscow says«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022.
  139. NEXTA [@nexta_tv] (26. februar 2022). »The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. t.co/jwsIoORzH0« (Tweet). Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022 – prek Twitterja.
  140. 140,0 140,1 Lister, Tim; Alkhaldi, Celine; Voitovych, Olga; Mezzofiore, Gianluca (24. marec 2022). »Ukrainians claim to have destroyed large Russian warship in Berdyansk«. CNN. Pridobljeno 24. marca 2022.
  141. Zadorozhnaya, Anastasia (1. marec 2022). Войска оккупанта готовят наступление на Мелитополь [Invader's troops are preparing an attack on Melitopol]. RIA Melitopol (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  142. Korobova, Marina (1. marec 2022). "Мелитополь не сдался, Мелитополь – временно оккупирован" – городской голова о ситуации на 1 марта ["Melitopol did not surrender, Melitopol is temporarily occupied" – the mayor on the situation on March 1]. Mestnyye Vesti (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  143. »Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor«. Interfax-Ukraine. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  144. Richárd, Jabronka (25. februar 2022). »Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret« [This is how the war in Ukraine is now: fighting is raging in several big cities, a Russian airport has been attacked]. Ellenszél (v madžarščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  145. »Battle ongoing near Mariupol – mayor«. Ukrinform. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  146. »"Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says«. CNN. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  147. »Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol«. The Maritime Executive. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  148. »Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says«. CNN. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  149. »Ukraine official says Russian troops approaching Zaporizhzhia nuclear plant«. National Post. 26. februar 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  150. »The Russians paused the invasion, but aren't losing«. Australian Financial Review. 28. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  151. »Ukraine nuclear plant on fire after Russia shelling«. News.com.au. 4. marec 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  152. »Russian forces attacking Zaporizhzhia nuclear power plant in Ukraine, per multiple reports«. Business Insider Australia. 3. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  153. »Russian forces strike Ukraine from multiple fronts, including at power plant«. ABC News. 3. marec 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  154. »Russian troops take Zaporizhzhia nuclear plant«. ABC News. 4. marec 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  155. »Ukraine loses control over crossing to Kherson«. Ukrinform. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  156. Schwirtz, Michael; Pérez-Peña, Richard (2. marec 2022). »First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  157. »Ukrainian defenders repelled attack on Mykolaiv city, fighting continues on outskirts«. Ukrinform. 4. marec 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  158. »First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych«. Interfax Ukraine. 2. marec 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  159. Huijboom, Stefan (22. junij 2015). »Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing'«. Kyiv Post. Pridobljeno 11. marca 2022.
  160. Lister, Tim; Kesa, Julia (14. marec 2022). »Ukraine puts death toll in Mariupol bombardment at more than 2,500«. CNN. Pridobljeno 14. marca 2022.
  161. Boffey, Daniel; Tondo, Lorenzo (18. marec 2022). »Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts«. The Guardian. Pridobljeno 21. marca 2022.
  162. »Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says«. CNN. 20. marec 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  163. »Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion«. BBC News. 25. marec 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
  164. Scully, Rachel (27. marec 2022). »Ukrainian official: Mariupol 'simply does not exist anymore'«. The Hill. Pridobljeno 29. marca 2022.
  165. »Ukraine War: Putin demands Mariupol surrender to end shelling«. BBC News. 30. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
  166. »Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails«. UN News. 1. april 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  167. »Missiles hit Ukraine refinery, 'critical infrastructure' near Odessa«. The Straits Times. SPH Media Trust. Reuters. 3. april 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  168. »Video analysis reveals Russian attack on Ukrainian nuclear plant veered near disaster«. NPR. 11. marec 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  169. Losh, Jack (25. februar 2022). »Kharkiv's Resistance to Russia's War Has Already Begun«. Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  170. »Росія атакувала українські міста: де відбулися бої« [Russia attacked Ukrainian cities: where the fighting took place]. Channel 24. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  171. »Russia-Ukraine War: What to know on Day 7 of Russian assault«. AP News. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  172. Lister, Tim; Voitovych, Olya (1. marec 2022). »Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday«. CNN. Pridobljeno 1. marca 2022.
  173. Новини України: Російське вторгнення: поточна ситуація на Луганщині [News of Ukraine: Russian invasion: the current situation in Luhansk region]. galinfo.com.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 3. marca 2022.
  174. »Pentagon says Russian advance is frozen«. BBC News. 17. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2022. Pridobljeno 17. marca 2022.
  175. »Russian Offensive Campaign Assessment, March 18«. Institute for the Study of War. 18. marec 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  176. »Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass«. Yahoo! Finance. 25. marec 2022. Pridobljeno 28. marca 2022.
  177. »На Київщині ЗСУ звільнили 15 населених пунктів – зведення Генерального штабу«. Радіо Свобода. 1. april 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  178. »Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ«. Український мілітарний центр. 1. april 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  179. Hewson, Jack; Ram, Ed; Frantsev, Dmitri (30. marec 2022). »Civilians endure intense suffering as Russian shelling reduces Kharkiv to 'a smoking ruin'«. PBS NewsHour. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  180. »Russia alleges Ukrainian helicopters struck Belgorod fuel depot«. Al Jazeera. 1. april 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  181. »War in Ukraine: Russia accuses Ukraine of attacking oil depot«. BBC News. 1. april 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  182. Picheta, Rob (6. april 2022). »The fight for Sloviansk may be 'the next pivotal battle' of Russia's war in Ukraine«. CNN. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  183. »Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end«. Radio New Zealand. 17. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  184. 184,0 184,1 184,2 Arraf, Jane; Nechepurenko, Ivan; Landler, Mark (19. april 2022). »Ukraine Says Russia Begins Assault in the East After Raining Missiles Nationwide«. The New York Times. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  185. »Russia bombards Kharkiv but Ukrainians having 'tactical successes', says Zelenskiy«. The Guardian. 30. april 2022.
  186. »US official briefs on Russia's war effort«. BBC. 2. maj 2022.
  187. Cherkasov, Alexander (26. junij 2022). »Люди, стрелявшие в наших отцов«. Novaya Gazeta.
  188. »Ukraine News: Kyiv Intensifies Attacks on Russian Positions in South«. The New York Times. 20. julij 2022.
  189. 189,0 189,1 Hubenko, Dmytro (22. april 2022). »Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know?«. Deutsche Welle.
  190. »Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official«. Al Jazeera. 22. april 2022.
  191. Gotev, Georgi (22. april 2022). »Russian general says Moscow aim is to leave Ukraine as a landlocked country«. EURACTIV.com. Reuters.
  192. The Jerusalem Post staff (24. april 2022). »Russia renews Mariupol attack, missiles hit Odesa«. The Jerusalem Post. Reuters.
  193. Petrenko, Roman (26. april 2022). »New explosions in Transnistria: antennas broadcasting Russian radio channel destroyed«. Ukrainian Pravda.
  194. Al-Arshani, Sarah (30. april 2022). »A Russian missile strike damaged the runway of an airport in Odesa, rendering it unusable, Ukraine says«. Yahoo News.
  195. Latschan, Thomas (14. maj 2022). »Ukraine and Russia fight intense battles for Snake Island«. Deutsche Welle. Pridobljeno 2. junija 2022.
  196. 196,0 196,1 »Minoborony ob"yavilo o vyvode voysk s ostrova Zmeinyy« Минобороны объявило о выводе войск с острова Змеиный [The Ministry of Defense announced the withdrawal of troops from Snake Island]. РБК (v ruščini). Pridobljeno 30. junija 2022.
  197. Talmazan, Yuliya (30. junij 2022). »All eyes are on the battle for the east. But the south might hold the key to Ukraine's fate«. NBC News.
  198. »Russia, Ukraine seal grain deal in Istanbul«. Le Monde (v angleščini). 22. julij 2022. Pridobljeno 2. avgusta 2022.
  199. Macias, Amanda (23. julij 2022). »'He simply cannot be trusted:' World leaders slam Putin's attack on Odesa following sea corridor deal«. CNBC.
  200. Kottasová, Ivana; Voitovych, Olga; Tarasova, Darya; Suri, Manveena; Khadder, Kareem; Pennington, Josh; Robertson, Nic (31. julij 2022). »Ukrainian grain tycoon killed in Mykolaiv shelling as Putin threatens 'lightning speed' response to interference«. CNN News. Pridobljeno 9. avgusta 2022.
  201. Cojan, Liviu, ur. (10. april 2022). »Dnipro airport in eastern Ukraine "completely destroyed" by new Russian military bombing: "And missiles continue to fly"«. Tylaz. Pridobljeno 15. aprila 2022.[mrtva povezava]
  202. »Russian rockets destroy airport in Ukrainian city of Dnipro«. Al Jazeera. 10. april 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  203. Rai, Arpan; Bancroft, Holly (2. maj 2022). »Mariupol steelworks shelling resumes as doctors describe dire bunker conditions«. Yahoo! News. Pridobljeno 2. junija 2022.
  204. Lewis, Simon (28. junij 2022). »Dozens missing after Russian missile strike on mall kills 18«. Reuters.
  205. »Russia accused of shelling from Zaporizhzhia nuclear plant in Ukraine«. France 24. 7. julij 2022. Pridobljeno 13. avgusta 2022.
  206. Murphy, Matt. »Ukraine war: Russia to allow inspectors at Zaporizhzhia nuclear plant - Putin«. www.bbc.co.uk. BBC. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  207. Mallet, Victor; Olearchyk, Roman; Schwartz, Felicia (19. avgust 2022). »Putin and Macron agree IAEA mission to Ukraine nuclear plant«. Financial Times. Pridobljeno 22. avgusta 2022.
  208. »Growing concern about Zaporizhzya NPP sparks international diplomacy«. Nuclear Engineering International. 22. avgust 2022. Pridobljeno 23. avgusta 2022.
  209. »UK, US Set Ultimatum Against Russia Due To Provocations At Zaporizhzhia NPP«. Charter 97. 20. avgust 2022.
  210. »The West considers applying NATO's Article 5 in response to possible accident at Zaporizhzhia Nuclear Power Plant«. Ukrainska Pravda. Pridobljeno 20. avgusta 2022.
  211. Fairley, Peter (26. avgust 2022). »Fitful Ukrainian nuclear plant stokes powerful fears«. IEEE Spectrum. Pridobljeno 31. avgusta 2022.
  212. »Russian-held nuclear plant resumes electricity supply to Ukraine - Energoatom«. Reuters (v angleščini). 26. avgust 2022. Pridobljeno 26. avgusta 2022.
  213. IAEA Imagebank (29. avgust 2022), Lydie Evrard (02011236), pridobljeno 29. avgusta 2022
  214. »Grossi: IAEA mission heading to Ukraine's besieged nuclear plant - La Prensa Latina Media« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  215. Laizans, Janis; Piper, Elizabeth (8. april 2022). »Ukraine and allies blame Russia for strike on station that killed over 50«. Reuters. Kyiv. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2022. Pridobljeno 8. aprila 2022.
  216. Tebor, Celina; Lee, Ella (8. april 2022). »'An evil without limits': Dozens killed, injured in rocket strike on train station in eastern Ukraine: Live updates«. USA Today. Pridobljeno 8. aprila 2022.
  217. »Live Updates / Tens of thousands feared dead in Mariupol«. NBC News. 11. april 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  218. Bacon, John; Mansfield, Erin; Wadington, Katie; Santucci, Jeanine; Vanden Brook, Tom; Tebor, Celina (10. april 2022). »EU to consider Ukraine membership in weeks; Russia warns of 'direct military confrontation' with US: April 10 recap«. USA Today. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  219. Telford, Taylor; Timsit, Annabelle; Pietsch, Bryan; Duplain, Julian (10. april 2022). »As war enters bloody new phase, Ukraine again calls for more weapons«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  220. Saric, Ivana (10. april 2022). »Satellite images: Russian military convoy heads south toward Donbas region«. Axios.
  221. Chaturvedi, Amit, ur. (14. april 2022). »Ukraine Military Claims It Blew Up A Bridge Destroying Russian Convoy«. NDTV. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  222. »Ukraine says 'Battle of Donbas' has begun, Russia pushing in east«. Reuters. 18. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  223. Axe, David (5. maj 2022). »The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End«. Forbes. Pridobljeno 26. maja 2022.
  224. Sommerville, Quentin (11. maj 2022). »Ukraine war: Russia pushed back from Kharkiv — report from front line«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  225. Murphy, Matt (23. maj 2022). »Ukraine war: Russian assault on key Donbas city intensifies«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  226. »Russia seeking to capture Ukraine's Lyman: separatist leader«. The Australian. News Corp Australia. 25. maj 2022. ISSN 1038-8761. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 15. junija 2022.
  227. »Russian forces have 'upper hand' in Donbas fighting, Ukrainian officials say«. TheGuardian.com. 26. maj 2022.
  228. Markic, Igor. »Ucraina, Belgorod sotto attacco, ma i Russi stringono la morsa su Severodonetsk«. Rivista Italiana Difesa (v italijanščini). Coop Giornalistica La Riviera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2022. Pridobljeno 22. maja 2022.
  229. »Donetsk region: occupying forces capture Svitlodarsk«. Yahoo News (v angleščini). Pridobljeno 24. maja 2022.
  230. »Russian troops enter outskirts of key city in eastern Ukraine's Donbas«. NBC News. 30. maj 2022. Pridobljeno 2. junija 2022.
  231. Thebault, Reis; Iati, Marisa; Timsit, Annabelle; Suliman, Adela; Pietsch, Bryan; Pannett, Rachel (2. junij 2022). »Russia, U.S. trade barbs over weapons pledge; Severodonetsk on the brink«. The Washington Post. Pridobljeno 5. junija 2022.
  232. »Russia 'suffering huge casualties' as troops retreat: Ukraine«. Al Jazeera (v angleščini). 4. junij 2022. Pridobljeno 5. junija 2022.
  233. »Kremlin orders army commander Dvornikov to take Severodonetsk by June 10 — regional governor«. Yahoo.com. The New Voice of Ukraine. 5. junij 2022.
  234. »Ukraine war: Chemical plant hit as fighting rages in Severodonetsk«. BBC News. 12. junij 2022. Pridobljeno 9. avgusta 2022.
  235. Sauer, Pjotr (12. junij 2022). »Fighting in eastern Ukraine rages as Sievierodonetsk chemical plant hit«. The Guardian. Pridobljeno 9. avgusta 2022.
  236. Gibbons-Neff, Thomas (13. junij 2022). »Ukraine Allies Ponder Options As Cities Falter«. The New York Times. str. 1.
  237. Hughes, Clyde (20. junij 2022). »Russian troops capture key suburb near Severodonetsk after months of battle«. UPI.
  238. Berlinger, Joshua; Lister, Tim (24. junij 2022). »Ukraine to withdraw from key city of Severodonetsk as Russia's advance grinds on«. CNN.
  239. »Russia claims capture of pivotal city in eastern Ukraine«. CBS News. 3. julij 2022.
  240. Jones, Sam (4. julij 2022). »Putin declares victory in Luhansk after fall of Lysychansk«. The Guardian.
  241. Harding, Luke; Koshiw, Isobel; McKernan, Bethan (13. april 2022). »Last marines defending Mariupol 'running out of ammunition'«. The Guardian. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  242. »Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end«. Radio New Zealand News. 17. april 2022.
  243. Schreck, Adam (21. april 2022). »Putin claims victory in Mariupol despite steel-mill holdouts«. Associated Press. Associated Press.
  244. Prentice, Alessandra (28. april 2022). »U.N. chief Guterres calls for escape route from Mariupol 'apocalypse'«. Reuters. Kyiv. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  245. »Civilians flee Azovstal bunkers in evacuation led by U.N.«. Reuters. 1. maj 2022.
  246. »Russia shells Mariupol plant with civilians still reported trapped«. Reuters. 3. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  247. Vasilyeva, Nataliya (5. maj 2022). »Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks«. The Daily Telegraph.
  248. »'All' civilians have been evacuated from a besieged steel plant in Mariupol«. NPR. 7. maj 2022. Pridobljeno 2. junija 2022.
  249. Koshiw, Isobel (8. maj 2022). »'Surrender is not an option': Azov battalion commander in plea for help to escape Mariupol«. The Guardian.
  250. Petrenko, Roman (8. maj 2022). »Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city«. Pridobljeno 2. junija 2022.
  251. Krasnolutska, Daryna; Champion, Marc (8. maj 2022). »Mariupol Steel Plant's 'Dead Men' Defenders Call for Rescue Plan«. Bloomberg News. Pridobljeno 2. junija 2022.
  252. Hopkins, Valerie; Nechepurenko, Ivan; Santora, Marc (16. maj 2022). »Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  253. Virginia Harrison and agencies (17. maj 2022). »Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault: Blow for Ukraine as removal of soldiers, many wounded, suggests city that became symbol of resistance has fallen into Russian hands«. The Guardian. Pridobljeno 17. maja 2022.
  254. »Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender«. Reuters. Mariupol. 17. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2022. Pridobljeno 17. maja 2022.
  255. »Russian Navy Day Celebrations Canceled In Crimea's Sevastopol After Reported Drone Attack«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 31. julij 2022. Pridobljeno 23. avgusta 2022.
  256. Cheetham, Joshua (11. avgust 2022). »Ukraine war: Crimea airbase badly damaged, satellite images show«. BBC News. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  257. Sands, Leo (7. september 2022). »Saky airfield: Ukraine claims Crimea blasts responsibility after denial«. BBC News. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  258. Galeotti, Mark. »Ukraine's Crimean strike marks a new stage of the war«. The Spectator. The Spectator Ltd. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  259. KIrby, Paul (16. avgust 2022). »Ukraine war: Russia blames sabotage for new Crimea blasts«. BBC News. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  260. Graham-Harrison, Emma (19. avgust 2022). »Fires and explosions reported at military targets in Russia and Crimea«. The Guardian. Pridobljeno 19. avgusta 2022.
  261. 261,0 261,1 Sauer, Pjotr; Koshiw, Isobel (8. september 2022). »Ukraine launches surprise counterattack in Kharkiv region«. The Guardian (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.
  262. 262,0 262,1 Hird, Karolina; Barros, George; Philipson, Layne; Kagan, Frederick W. (6. september 2022). Russian offensive campaign assessment, September 6 (PDF) (poročilo). Institute for the Study of War. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  263. Anton Troianovski. TNYT, "Retreat Dents Image of a Might Putin", 12 September 2022, page 1.
  264. Andrew Kramer and Andrew Higgins. TNYT, "An Emboldened Kyiv Wants More Arms", 12 September 2022, page 1.
  265. »Путин заявил, что война на Украине была начата не Россией«. Reuters (v ruščini). 7. december 2022.
  266. »Ukraine's south is on the line as a major counteroffensive appears to be underway«. NBC News (v angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2022.
  267. Baker, Sinéad. »Zelenskyy tells Russian forces to flee as Ukraine starts its counteroffensive in Kherson, the 1st city Russia took«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. avgusta 2022.
  268. »Ukraine says long-anticipated southern offensive has begun«. Reuters. 29. avgust 2022. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  269. 269,0 269,1 »Ukrainian Counteroffensive Underway in Kherson Region«. Kyiv Post. 29. avgust 2022. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  270. 270,0 270,1 270,2 »Russian Offensive Campaign Assessment, August 29«. Institute for the Study of War. 29. avgust 2022. Pridobljeno 31. avgusta 2022.
  271. »Ukraine announces offensive operations across the south«. The New York Times. 29. avgust 2022. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  272. »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 1. septembra 2022.
  273. Asami, Terajima (4. september 2022). »Ukraine war latest: Ukraine liberates villages in south and east«. The Kyiv Independent. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  274. Gadzo, Mersiha; Ibrahim, Arwa (4. september 2022). »Ukraine-Russia live 4 September 2022«. Al Jazeera.
  275. Tobias Dammers (10. september 2022). »Gegenoffensive in Südukraine. "Je schneller vorbei, desto besser"«. Tagesschau (v nemščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.
  276. »Ukraine war: We retook 6,000 sq km from Russia in September, says Zelensky«. BBC. 12. september 2022. Pridobljeno 13. septembra 2022.
  277. »Война в Украине: Зеленский заявляет о стабилизации обстановки на отвоеванной территории - Новости на русском языке«.
  278. »Institute for the Study of War«.
  279. »Медуза — LIVE«.
  280. AL JAZEERA AND NEWS AGENCIES (13. september 2022). »Ukraine reclaims more territory from Russia in counteroffensive«. AL JAZEERA. Pridobljeno 14. septembra 2022.
  281. »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 14. septembra 2022.
  282. »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 15. septembra 2022.
  283. Hird, Karolina; Mappes, Grace; Barros, George; Philipson, Layne; Clark, Mason (7. september 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, September 7«. understandingwar.org. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  284. Stepanenko, Kateryna; Mappes, Grace; Barros, George; Philipson, Layne; Clark, Mason (8. september 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, September 8«. understandingwar.org. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  285. Santora, Marc; Nechepurenko, Ivan; Hernandez, Marco (9. september 2022). »Ukraine Attacks Russia Along Northern Front, Swiftly Making Gains«. The New York Times. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  286. Osterman, Cynthia (9. september 2022). »Ukraine retakes settlements in Kharkiv advance - Russian-installed official«. Reuters. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  287. Lister, Tim; Kesaieva, Julia; Pennington, Josh (9. september 2022). »Russia sends reinforcements to Kharkiv as Ukrainians advance«. CNN. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  288. »Ukrainian troops liberate Kupiansk, Kharkiv oblast – media«. Euromaidan Press. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  289. »Russian Offensive Campaign Assessment, September 9«. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  290. Hunder, Max; Hnidyi, Vitalii (10. september 2022). »Russian grip on northeast Ukraine collapses after Kyiv severs supply line«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.
  291. »Ukraine continues to consolidate its control in Kharkiv area, UK says«. Reuters (v angleščini). 15. september 2022.
  292. »Factbox: Seven recommendations the IAEA makes in its Ukraine report«. Reuters. 6. september 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  293. »Nuclear Safety, Security and Safeguards in Ukraine: 28 April - 5 September 2022« (PDF). IAEA. 6. september 2022. str. 13–16, 46–48. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  294. »Zaporizhzhia nuclear power plant halts operations in Ukraine«. ABC News (v angleščini). 11. september 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  295. »Ukraine: Video appears to show aftermath of missile strike on air base in Chuhuiv«. Sky News. 24. februar 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  296. Sheetz, Michael (24. februar 2022). »Satellite imagery shows Russian attack on Ukraine from space«. CNBC. Pridobljeno 8. marca 2022.
  297. »Airport in central Ukraine reportedly targeted by missile fired from Belarus«. The Times of Israel. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  298. @KyivIndependent (28. februar 2022). »Russia used Iskander missile systems to attack Zhytomyr Airport. The air strikes were conducted from Belarus, using Russian ballistic missile launchers. Earlier, Belarus said it wouldn't allow air strikes from its territory amid Ukraine's upcoming peace talks with Russia« (Tweet). Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 8. marca 2022 – prek Twitterja.
  299. Beale, Jonathan (14. april 2022). »Ukraine's battle for control of its skies«. BBC News. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  300. Bronk, Justin (28. februar 2022). »The Mysterious Case of the Missing Russian Air Force«. Royal United Services Institute. Pridobljeno 2. junija 2022.
  301. Liebermann, Oren (13. maj 2022). »US defense secretary speaks with Russian counterpart for first time since Russia invaded Ukraine«. CNN. Pridobljeno 15. maja 2022.
  302. Trevithick, Joseph. »The Russian Air Force Just Had A Terrible Day Over Ukraine«. The Drive. Pridobljeno 5. marca 2022.
  303. »Enemy loses 88 aircraft, helicopters in Ukraine – General Staff«. Interfax-Ukraine. Pridobljeno 9. marca 2022.
  304. Ali, Idrees; Stewart, Phil (7. marec 2022). »Putin has deployed nearly 100% of pre-staged forces into Ukraine- U.S. Official«. Reuters. Washington, D.C. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  305. Bronk, Justin (24. marec 2022). »Analysis: Russia falls back on urban siege warfare in Ukraine«. Al Jazeera. Pridobljeno 24. marca 2022.
  306. Sheerin, Jude, ur. (18. marec 2022). »How much of Ukraine's air force is still operational?«. BBC News. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  307. »Russian Jets Flying 200 Sorties a Day, But Firing from Their Own Airspace, Pentagon Says«. Defense One. 11. marec 2022.
  308. »Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks«. Al Jazeera. 13. marec 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  309. Lister, Tim; Tawfeeq, Mohammed; Voitovych, Olga; McCarthy, Simone; John, Tara (13. marec 2022). »Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine«. CNN. Pridobljeno 14. marca 2022.
  310. »The curious case of Russia's missing air force«. The Economist. 3. marec 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  311. Axe, David (5. maj 2022). »The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End«. Forbes.
  312. Corfield, Gareth (19. junij 2022). »How Ukraine gave Putin a bloody nose – and rewrote the future of air power«. The Telegraph.
  313. 313,0 313,1 313,2 »При ракетном обстреле Днепра погибли три человека, еще 15 пострадали. Минобороны РФ заявило об уничтожении военных цехов«. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 16. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  314. »Удар по Дніпру: кількість загиблих зросла до 4«. Українська правда (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  315. »Missile strike on Ukraine space plant in Dnipro kills three«. BBC News (v britanski angleščini). 16. julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  316. »Missiles hit industrial enterprise in Dnipro, at least three people killed«. www.ukrinform.net (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  317. »Россияне атаковали Днепр ракетами — погибли как минимум три человека«. Зеркало недели | Дзеркало тижня | Mirror Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  318. »Росіяни атакували Дніпро ракетами — загинули щонайменше три людини«. Зеркало недели | Дзеркало тижня | Mirror Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  319. »Росія за вихідні випустила по Україні ракет вартістю близько $200 млн. Оцінка Forbes — Forbes.ua«. forbes.ua (v ukrajinščini). 27. junij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  320. Gazeta.ua (15. julij 2022). »Окупанти випустили по Дніпру вісім ракет - журналіст«. Gazeta.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  321. 321,0 321,1 »Удар Росії по Дніпру: ракети влучили у "Південмаш", частина міста залишилася без води«. www.unian.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 16. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  322. »Ракетний удар по Дніпру: що відомо на цю мить«. РБК-Украина (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2022. Pridobljeno 19. julija 2022.
  323. Schwirtz, Michael; Addario, Lynsey (6. februar 2023). »Outnumbered and Worn Out, Ukrainians in East Brace for Russian Assault«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 25. marca 2023.
  324. Valerie Insinna (19. september 2022). »It took 'couple of months' to put US anti-radiation missiles on Ukrainian fighters, USAF reveals«. breaking defense. Pridobljeno 22. septembra 2022.
  325. Paul McLeary (19. september 2022). »Ukraine has shot down 55 Russian warplanes, U.S. general says«. Politico. Pridobljeno 22. septembra 2022.
  326. »Russia may have lost four combat jets in Ukraine in last 10 days, UK says«. Reuters. 19. september 2022. Pridobljeno 22. septembra 2022.
  327. »Turkey to implement pact limiting Russian warships to Black Sea«. Reuters. 28. februar 2022. Pridobljeno 17. marca 2022.
  328. Tavsan, Sinan (2. marec 2022). »Turkey rejects Russia's request for navy ships to pass Bosporus«. Nikkei Asia. Pridobljeno 17. marca 2022.
  329. »Russia cancelled Black Sea passage bid of four warships: Turkey«. Al Jazeera. 2. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2022.
  330. @PokiRae_ (25. februar 2022). »Ukrainian soldier deployed on Snake Island live streamed the moment a Russian warship opened fire on the Island. All 13 soldiers lost their lives« (Tweet). Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022 – prek Twitterja.Predloga:Primary source inline
  331. »Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island«. The Maritime Executive. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  332. Lister, Tim; Pennington, Josh (24. februar 2022). »February 24, 2022 Russia-Ukraine news«. CNN. Entry: Audio emerges appearing to be of Ukrainian fighters defending island from Russian warship. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  333. "Русский корабль, иди на х.й!": захисники Зміїного відповіли ворогові ['Russian ship, go on f.y!': Defenders of the Serpent responded to the enemy]. Ukrayinska Pravda (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  334. Visontay, Elias (25. februar 2022). »Ukraine soldiers told Russian officer 'go fuck yourself' before they died on island«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  335. Hodge, Nathan; Cotovio, Vasco; Lieberman, Oren (26. februar 2022). »Pentagon denies Russia's claim that it's "highly likely" US used surveillance drones to help Ukrainian navy«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022.
  336. Фрегат України "Гетьман Сагайдачний" виведений з ладу [The frigate of Ukraine "Hetman Sagaidachny" is out of order]. Armed Forces of Ukraine (v ukrajinščini). 4. marec 2022. Pridobljeno 28. marca 2022.
  337. »Hetman Sahaidachny frigate, being under repair, flooded not to get to enemy – Reznikov«. Interfax Ukraine. Pridobljeno 4. marca 2022.
  338. Evans, Michael (4. marec 2022). »Ukraine scuttles its flagship frigate as Russians close in«. The Times. Pridobljeno 4. marca 2022.
  339. Evans, Michael. »Ukraine scuttles its flagship frigate as the Russians close in«. The Times. Pridobljeno 4. marca 2022.
  340. »Analysis: Russian Armed Forces capture dozen Ukrainian ships in Berdyansk«. Navy Recognition. 14. marec 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  341. Polityuk, Pavel; Heritage, Timothy (24. marec 2022). Heavens, Andrew (ur.). »Ukraine says it has destroyed a large Russian landing ship«. Reuters. Pridobljeno 24. marca 2022.
  342. Saul, Jonathan (12. marec 2022). »UN to work on safe corridor for ships stranded by Ukraine conflict«. Reuters. Pridobljeno 22. maja 2022.
  343. Pedrozo, Raul (12. april 2022). »Ukraine Symposium – Maritime Exclusion Zones in Armed Conflicts«. West Point. United States Military Academy. Pridobljeno 22. maja 2022.
  344. »Communication from the Government of the Russian Federation« (PDF). Mission of the Russian Federation to the IMO. International Maritime Organization. 28. marec 2022. Circular Letter No.4543. Pridobljeno 8. junija 2022.
  345. »Maritime Security and Safety in the Black Sea and Sea of Azov«. International Maritime Organization. Pridobljeno 22. maja 2022.
  346. »Russia confirms severe damage to Black Sea Fleet Flagship Moskva, Crew Abandoned Ship«. Free Press Journal. 14. april 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  347. »Russian warship Moskva has sunk – state media«. BBC News. 14. april 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  348. Polityuk, Pavel; Piper, Elizabeth (15. april 2022). »Ukraine says fighting rages in Mariupol, blasts rattle Kyiv«. Reuters.
  349. »Ukrainian Military Says Drone Destroys Russian Landing Craft Near Snake Island In Black Sea«. RadioFreeEurope/RadioLiberty.
  350. »Russian landing craft in Black Sea's Snake Island sunk in drone strike, claims Ukraine«. WION News. 7. maj 2022. Pridobljeno 7. maja 2022.
  351. Payne, Stetson (7. maj 2022), Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid, The Drive, pridobljeno 8. maja 2022
  352. »Lavrov said Russians would let through ships carrying grain if Ukraine demined ports«. Yahoo. 31. maj 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  353. Talmazan, Yuliya (30. junij 2022). »All eyes are on the battle for the east. But the south might hold the key to Ukraine's fate«. NBC News.
  354. »Russia's Lavrov Warns of 'Real' Danger of World War III«. Moscow Times. 25. april 2022.
  355. Wolfgang, Ben (27. april 2022). »Angry Putin wields energy, nuclear threats against West«. The Washington Times.
  356. Sanger, David E.; Barnes, Julian E. (14. april 2022). »C.I.A. Director Airs Concern That Putin Might Turn to Nuclear Weapons«. The New York Times. Washington, D.C. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  357. O'Neil, Tyler (27. april 2022). »Zelenskyy demands 'global control' over Russia's nuclear capabilities after 'completely irresponsible actions'«.
  358. »'Russian nuclear terror': Ukraine atomic plant attacked again«. www.aljazeera.com (v angleščini). 7. avgust 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  359. Natasha Turoc, "Biden warns of ‘consequential’ response from U.S. if Putin uses nuclear weapons". CNBC, Sept. 19, 2022.
  360. "Joe Biden: Putin will not win a ‘reckless’ nuclear war". The Telegraph. By Jamie Johnson, Arthur Scott-Geddes, Josh White, Chanel Zagon and Nick Allen. 21 September.
  361. Raghavan, Sudarsan; O'Grady, Siobhán; Shefte, Whitney; Khudov, Kostiantyn (28. februar 2022). »In a Kyiv under siege, neighbors dig trenches and raise barriers to brace for Russian assault«. The Washington Post. Kyiv. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 30. maja 2022.
  362. Kirby, Jen (3. marec 2022). »The other members of Ukraine's resistance«. Vox. Pridobljeno 10. marca 2022.
  363. 363,0 363,1 363,2 Hunter, Daniel (1. marec 2022). »How Ukrainian Civilians Are Resisting Military Force«. YES! Magazine. Pridobljeno 8. marca 2022.
  364. Motyl, Alexander J. (12. april 2022). »Russians Likely to Encounter Growing Guerrilla Warfare in Ukraine«. Foreign Policy. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  365. »Ukrainian Civilians Take On Russian Invaders With Words And Deeds«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 28. februar 2022. Pridobljeno 8. marca 2022.
  366. Schwirtz, Michael; Santora, Marc; Hill, Evan; Cardia, Alexander (5. marec 2022). »Ukrainian protesters take to the streets in occupied Kherson«. The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 8. marca 2022.
  367. »Ukrainian authorities accuse Russians of opening fire on civilian protest«. CNN International. 5. marec 2022. Pridobljeno 8. marca 2022.
  368. »Ordinary Ukrainians are resisting Vladimir Putin's occupying force in Kherson and elsewhere«. The Economist. 9. marec 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  369. Judah, Tim (10. april 2022). »How Kyiv was saved by Ukrainian ingenuity as well as Russian blunders«. Financial Times.
  370. »Zelensky: 700,000 soldiers defending Ukraine now«. The Kyiv Independent. 21. maj 2022. Pridobljeno 2. junija 2022.
  371. »Putin is open to talks and diplomacy on Ukraine, Kremlin says«. Reuters. 2. december 2022. Pridobljeno 10. decembra 2022.
  372. Kramer, Andrew E. (18. september 2022). »Russia Deploys Iranian Attack Drones, Ukrainian Military Says«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2022. Pridobljeno 23. septembra 2022.
  373. Barnes, Julian E. (5. september 2022). »Russia Is Buying North Korean Artillery, According to U.S. Intelligence«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 23. septembra 2022.
  374. 374,0 374,1 »Military assistance to Ukraine« (PDF). House of Commons Library. 25. februar 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  375. »Turkey, Ukraine sign military cooperation agreements«. ABC News. 17. oktober 2020. Pridobljeno 12. marca 2022.
  376. Brennan, Margaret; Watson, Eleanor (20. januar 2022). »U.S. and NATO to surge lethal weaponry to Ukraine to help shore up defenses against Russia«. CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022.
  377. Ripley, Tim (18. januar 2022). »UK supplies anti-tank weapons to Ukraine«. Janes Information Services. Pridobljeno 16. marca 2022.
  378. »NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine«. Al Jazeera. 25. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  379. »Germany to ship anti-aircraft missiles to Ukraine — reports«. Deutsche Welle. 3. marec 2022.
  380. »Defence Secretary statement to the House of Commons on Ukraine: 9 March 2022«. GOV.UK. Pridobljeno 12. marca 2022.
  381. Chalmers, John (24. februar 2022). »NATO has no plans to send troops into Ukraine, Stoltenberg says«. Reuters.
  382. Dimsdale, Connie (25. februar 2022). »How the response to Russia's invasion would be different if Ukraine was a Nato member«. i.
  383. Bond, Ian (22. februar 2022). »The west knows the cost of appeasement. We can't rule out any option for stopping Putin«. The Guardian. Pridobljeno 5. marca 2022.
  384. Lewis, Simon; Melander, Ingrid (4. marec 2022). »NATO rejects Ukraine no-fly zone, unhappy Zelenskiy says this means more bombing«. Reuters. Pridobljeno 5. marca 2022.
  385. Vogt, Adrienne; Said-Moorhouse, Lauren; Ravindran, Jeevan; Wilkinson, Peter; Yeung, Jessie; Lendon, Brad; George, Steve; Wagner, Meg (26. februar 2022). »Blinken authorizes $350 million more in US military assistance to Ukraine«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  386. Vogt, Adrienne; Said-Moorhouse, Lauren; Ravindran, Jeevan; Wilkinson, Peter; Yeung, Jessie; Lendon, Brad; George, Steve; Wagner, Meg (26. februar 2022). »$350 million in US military assistance will include "anti-armor and anti-aircraft systems," official says«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  387. »EU shuts airspace to Russian airlines, will buy Ukraine arms«. AP News. Associated Press. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  388. Blenkinsop, Philip; Siebold, Sabine (27. februar 2022). »EU tightens Russian sanctions and buys weapons for Ukraine«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022.
  389. Schmitt, Eric (12. marec 2022). »The White House approves $200 million in arms and equipment for Ukraine«. The New York Times. Pridobljeno 23. marca 2022.
  390. Emmott, Robin; Melander, Ingrid (17. marec 2022). »NATO vows more help for Ukraine, begins planning to adapt to 'new reality'«. Reuters. Pridobljeno 8. marca 2022.
  391. »EU support to Ukraine: Council agrees on third tranche of support under the European Peace Facility for total €1.5 billion«. 13. april 2022.
  392. Park, Chan-kyong (11. april 2022). »Zelensky cites Korean war in appeal to Seoul to send anti-aircraft weapons«. South China Morning Post. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  393. Slawson, Nicola (12. april 2022). »First Thing: Russia using weapons 'smuggled by Iran' in Ukraine«. The Guardian. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  394. Garzon, Elsy Fors (19. april 2022). »Romania to modify its laws to deliver weapons to Ukraine«. Prensa Latina.
  395. »Romania is planning to hand over lethal weapons to Ukraine«. «Ukrainian Military Center» Public Organization. 19. april 2022.
  396. Ali, Ayeza (27. april 2022). »Romanian Defense Minister Says Weapons Supplies To Ukraine Not On Agenda«. Pakistan Point.
  397. Herszenhorn, David M.; Bayer, Lili (26. april 2022). »US rallies global allies to help Ukraine repel Russia«. Politico. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  398. »War in Ukraine: U.S. dramatically upgrades its aid package to Kyiv«. Le Monde. 29. april 2022.
  399. »Ukraine gets over $12 billion in weapons, financial aid since start of Russian invasion- Ukraine's PM«. Reuters. 5. maj 2022.
  400. Fram, Alan (11. maj 2022). »House approves $40B in Ukraine aid, beefing up Biden request«. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  401. »Biden signs $40 billion aid package for Ukraine during trip to Asia«. CNBC (v angleščini). 21. maj 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  402. Scholtes, Jennifer; O'Brien, Connor (19. maj 2022). »Senate clears $40B Ukraine aid package«. Politico (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2022.
  403. »Ukraine is to receive a new batch of Caesar ACS from France«. «Ukrainian Military Center» Public Organization. 30. maj 2022.
  404. »55th Brigade receives CAESAR ACS«. «Ukrainian Military Center» Public Organization. 25. maj 2022.
  405. Rushworth, Nicholas (10. junij 2022). »Meet the Ukrainian forces using French-supplied Caesar howitzers«. France 24. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2022. Alt URL
  406. »Ukrainian Army Uses New Caesar Long-Range Howitzer Supplied By France«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 10. junij 2022.
  407. »What is HIMARS? The advanced rocket system US is sending Ukraine«. Al Jazeera. 1. junij 2022.
  408. »Will US rockets for Ukraine be a game changer in the war against Russia?«. Australian Broadcasting Corporation (ABC). 1. junij 2022.
  409. »US will send HIMARS precision rockets to Ukraine«. Defense News (v angleščini). 1. junij 2022.
  410. Koshiw, Isobel (10. junij 2022). »We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine«.
  411. Sand, Leo (13. junij 2022). »Ukraine war: Every bridge leading to key city Severodonetsk destroyed«. BBC.com (v angleščini). Pridobljeno 14. junija 2022.
  412. Rathbone, John Paul; Olearchyk, Roman (13. junij 2022). »Military briefing: which weapons has Ukraine received and how many more does it need?«. Financial Times (v angleščini). Pridobljeno 14. junija 2022.
  413. »Why western weapons aren't reaching Ukrainian troops«. DW News. YouTube. 13. junij 2022.
  414. 414,0 414,1 414,2 414,3 414,4 Why Not (Youtube Channel) (23. junij 2022). »Here's the Total Germany's Lethal Weapons Donated to Ukraine Top 5 items«. YouTube.
  415. Machi, Vivienne (21. julij 2022). »Inside the multinational logistics cell coordinating military aid for Ukraine«.
  416. Department of Defense (1. avgust 2022). »$550 Million in Additional Security Assistance for Ukraine«.
  417. Breasseale, Todd (8. avgust 2022). »$1 Billion in Additional Security Assistance for Ukraine«.
  418. Broe, Jake (23. avgust 2022). »Ukraine Will Have Air Superiority by January« – prek YouTube., shows Ukrainian MIG-29s With AGM-88 HARM air-launched anti-radiation missiles already mounted
  419. David Vergun, DoD News (19 Aug 2022) Additional Defensive Weapons to be Shipped to Ukraine, Official Says
  420. Gould, Joe (19. avgust 2022). »'Seek and destroy': New US aid to Ukraine targets Russian artillery«.
  421. Bertrand, Natasha (10. avgust 2022). »US believes Russians have begun training on Iranian drones«. CNN. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  422. »Top World Powers Using Iranian Arms: IRGC Chief - Politics news«. Tasnim News Agency.
  423. 423,0 423,1 LOLITA C. BALDOR and MATTHEW LEE Associated Press (23 Aug 2022) US to send $3 billion in aid to Ukraine as war hits 6 months
  424. Jake Thomas (24 Aug 2022) New Counter-Drone System Shows U.S. Has Ukraine's Back 'Over the Long Term' L3Harris is the supplier of Vampire
  425. Pentagon Press Secretary Brig. Gen. Pat Ryder (24 Aug 2022) Nearly $3 Billion in Additional Security Assistance for Ukraine
  426. Niamh Cavanagh (31 Aug 2022) The U.S. is sending 'VAMPIRE' kits to Ukraine. Here's how they work. "According to the Defense Department, the U.S. has given more than $13.5 billion to Ukraine since January 2021 and more than $15.5 billion since Kremlin-led forces annexed the southern peninsula of Crimea in 2014."
  427. Brown, David (11. avgust 2022). »What weapons are being given to Ukraine by the UK?«. www.bbc.co.uk. BBC News. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  428. »Urban combat and beyond: Ukrainian recruits get UK training«. www.independent.co.uk. Independent Digital News & Media Limited. 15. avgust 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  429. Matthew Lee and Karl Ritter, AP (8 September 2022) Blinken, In Kyiv, Unveils $2 Billion In U.S. Military Aid For Ukraine, Europe
  430. Jim Garamone, DoD News (7 September 2022) Contact Group Meeting Signals Long-Term Support for Ukraine
  431. Fifth Ukraine Defense Contact Group (8 September 2022) Opening Remarks by Secretary of Defense Lloyd J. Austin III at the Fifth Ukraine Defense Contact Group (As Prepared) Ramstein Air Base, Germany
  432. Lolita C. Baldor, The Associated Press and Matthew Lee, The Associated Press (16 September 2022) US sends new military aid for Ukraine to boost momentum
  433. LeBlanc, Paul (28. februar 2022). »Why the US isn't sending troops into Ukraine«. CNN. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  434. Timsit, Annabelle; Taylor, Adam; Cheng, Amy (1. marec 2022). »Ukraine is asking foreigners to help fight Russia. Some are heeding the call, despite enormous risks«. The Washington Post. Pridobljeno 12. marca 2022.
  435. 435,0 435,1 Abend, Lisa (7. marec 2022). »Meet the Foreign Fighters Risking Their Lives in Ukraine«. Time. Pridobljeno 9. marca 2022.
  436. Bilefsky, Dan; Hopkins, Valerie (9. junij 2022). »3 Foreign Fighters in Ukraine's Army Sentenced to Death in Russian-Held Territory«. The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  437. »Britons, Moroccan sentenced to death in separatist-held Ukraine«. Aljazeera.com. Al Jazeera Media Network. 9. junij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  438. Lemon, Jason (3. marec 2022). »Russia Vows Prosecution of Foreign Fighters After 16K Join Ukraine«. Newsweek. Pridobljeno 4. marca 2022.
  439. »Ukraine war: Putin seeks foreign volunteers to fight in Ukraine«. BBC News. 11. marec 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  440. Ball, Tom (11. marec 2022). »African fighters prepare to join Russian troops«. The Times. Pridobljeno 14. marca 2022.
  441. »US intelligence helped Ukraine sink Russia's flagship cruiser Moskva«. Australian Broadcasting Corporation. 6. maj 2022.
  442. Funakoshi, Minami; Lawson, Hugh; Deka, Kannaki (9. marec 2022). »Tracking sanctions against Russia«. Reuters. Pridobljeno 28. maja 2022.
  443. Melander, Ingrid; Gabriela, Baczynska (24. februar 2022). »EU targets Russian economy after 'deluded autocrat' Putin invades Ukraine«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  444. »Western Countries Agree To Add Putin, Lavrov To Sanctions List«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  445. »Western allies will remove Russian banks from Swift«. BBC News. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  446. Davidson, Kate; Weaver, Aubree Eliza (28. februar 2022). »The West declares economic war on Russia«. Politico. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022.
  447. Pop, Valentina (25. februar 2022). »EU leaders agree more Russia sanctions, but save some for later«. Financial Times. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  448. Fleming, Sam; Solomon, Erika; Borrelli, Silvia Sciorilli (26. februar 2022). »Italy move adds to EU momentum for cutting Russian banks from Swift«. Financial Times. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  449. Chazan, Guy (22. februar 2022). »Scholz takes heat off Germany with decision to freeze Nord Stream 2 project«. Financial Times. ISSN 0307-1766. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  450. Riley, Charles (1. marec 2022). »The West's $1 trillion bid to collapse Russia's economy«. CNN.
  451. »IMF, World Bank Chiefs Warn Of Global Impacts From Ukraine War«. Barron's. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  452. Thompson, Mark. »Russian stocks crash 33% and ruble plunges to record low«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  453. »Moscow Exchange resumes trading on its markets at 10:00am«. Moscow Exchange. 24. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  454. Mudgill, Amit (24. februar 2022). »Russian stocks nosedive 20% as trading resumes on Moscow Exchange«. The Economic Times. New Delhi. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  455. »Russian central bank decides not to reopen stock market trading next week«. Reuters. 12. marec 2022.
  456. Elbahrawy, Farah (4. marec 2022). »Russia Keeps Stock Trading Shut in Nation's Longest Closure«. Bloomberg News. Pridobljeno 4. marca 2022.
  457. Ostroff, Caitlin (26. februar 2022). »Russia Cut to Junk Rating by S&P, Ukraine's Rating Lowered«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  458. »Live updates: Russia invades Ukraine, country braces for major Donbas offensive«. CNN. 11. april 2022. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  459. »Ukraine publishes list of 50 global brands that are continuing to operate in Russia«. The Independent (v angleščini). 11. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. junija 2022.
  460. Tanner, Jari (12. maj 2022). »Finland's leaders call for NATO membership 'without delay'«. Associated Press. Pridobljeno 2. junija 2022.
  461. »U.S. Executive Order Sanctions the Trade of Russia's Gold Reserves«. OCCRP. Pridobljeno 31. marca 2022.
  462. Klein, David (11. april 2022). »Report: Isolated Russia Could Turn to Africa's Gold Industry«. OCCRP. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  463. »Missiles fly, but Ukraine's pipeline network keeps Russian gas flowing to Europe«. CBC News. 12. april 2022.
  464. Partington, Richard (1. marec 2022). »UK manufacturers face higher costs as Ukraine crisis hits supply chains«. The Guardian.
  465. »Russia faces major disruptions to oil, commodities flows without SWIFT«. Reuters. 27. februar 2022.
  466. Phillips, Matt (4. marec 2022). »Metal prices soar after Russia's invasion of Ukraine«. Axios.
  467. »Metals world agonizes over war but keeps buying from Russia«. Mining.com. 4. april 2022.
  468. Chappell, Bill (4. maj 2022). »The EU just proposed a ban on oil from Russia, its main energy supplier«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 4. maja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  469. »UN chief: Don't let Russia crisis fuel climate destruction«. ABC News (v angleščini). 21. marec 2022.
  470. »EU warns of fossil fuel 'backsliding' as countries turn to coal«. Al Jazeera. 21. junij 2022.
  471. Geman, Ben (14. marec 2022). »The climate spillover of Russia's invasion of Ukraine«. Axios (v angleščini).
  472. Jessie Yeung; Hannah Ryan; Luke McGee; Adrienne Vogt; Joe Ruiz (21. maj 2022). »Russian transportation minister says sanctions have "practically broken all" logistics corridors for trade«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 27. maja 2022.
  473. »Russian demand for ruble gas payments causes first shutdowns in Poland, Bulgaria«. Deutsche Welle. 26. april 2022.
  474. »RNord Stream 1 gas supply cut aimed at sowing uncertainty, Germany warns«. Reuters. 15. junij 2022. Pridobljeno 22. junija 2022.
  475. »Russia's Putin condemns 'mad and thoughtless' Western sanctions«. BBC News. 17. junij 2022. Pridobljeno 18. junija 2022.
  476. »Estonia Removes Soviet-era Monument, Citing Public Order«. AP. 16. avgust 2022. Pridobljeno 18. avgusta 2022.
  477. Pascale Davies (18. avgust 2022). »Estonia hit by 'most extensive' cyberattack since 2007 amid tensions with Russia over Ukraine war«. Pridobljeno 18. avgusta 2022.
  478. KucNews (25 Aug 2022) ZELENSKY AND BIDEN'S PHONE CONVERSATION: THE DETAILS OF THE CONVERSATIONS WERE REVEALED IN THE PRESIDENT'S OFFICE Arhivirano 2022-08-26 na Wayback Machine.
  479. Mary Claire Jalonik (2 Sep 2022) Biden seeks $47B for Ukraine, COVID-19, monkeypox, disasters Over three-fourths of the $40 billion already approved by Congress has been expended or committed.
  480. JACQUELINE FELDSCHER (2 Sep 2022) White House Asks Congress For $13.7B for Ukraine more detail from Office of Management and Budget
  481. 481,0 481,1 Chernova, Anna; Cotovio, Vasco; Thompson, Mark (28. februar 2022). »Sanctions slams Russian economy«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  482. »Ukraine war aid: Austin asks U.S. allies to 'dig deep'«. Reuters. 15. junij 2023.
  483. Allegretti, Aubrey (3. marec 2022). »ICC launches war crimes investigation over Russian invasion of Ukraine«. The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 11. februarja 2023.
    • »Ukraine«. Mednarodno kazensko sodišče. Pridobljeno 11. februarja 2023.
  484. »Ukraine war: International court issues warrant for Putin's arrest«. Reuters. 17. marec 2023. Pridobljeno 18. marca 2023.
  485. Hamourtziadou, Lily (1. februar 2023). »Ukraine war: casualty counts from either side can be potent weapons and shouldn't always be believed«. The Conversation.
  486. Kirby, Paul (13. april 2023). »Ukraine war: Pentagon leaks reveal Russian infighting over death toll«. BBC News.
  487. Meyer, David (14. marec 2022). »Why is it so hard to get accurate death tolls in the Russia-Ukraine war?«. Fortune. Pridobljeno 21. marca 2022.
  488. »Russia admits 'significant losses of troops' in Ukraine«. Al Jazeera. 8. april 2022. Pridobljeno 17. septembra 2023.
  489. »Ukraine not to reveal own military death toll until war ends«. Ukrinform. 29. marec 2022.
  490. »'Dying by the dozens every day' – Ukraine losses climb«. BBC. 29. avgust 2023. Pridobljeno 17. septembra 2023.
  491. »VSU: Rossiyskiye poteri sostavlyayut pochti 22 tysyachi chelovek« ВСУ: Российские потери составляют почти 22 тысячи человек [Armed Forces of Ukraine: Russian losses amount to almost 22 thousand people]. BBC News Russian. 24. april 2022. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  492. Khurshudyan, Isabelle; Witte, Griff (26. februar 2022). »Civilians are dying in Ukraine. But exactly how many remains a mystery«. The Washington Post. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  493. »Ukraine conflict death toll: what we know«. Agence France-Presse republished in France 24. 13. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  494. »Russia's 'irrecoverable losses' in Ukraine: more than 90,000 troops dead, disabled, or AWOL«. Meduza. 12. oktober 2022.
  495. Regan, Helen; Kottasová, Ivana; Haq, Sana Noor; Khalil, Hafsa; Vogt, Adrienne; Sangal, Aditi (16. junij 2022). »Tens of thousands have been killed since the invasion, says Ukrainian defense minister«. CNN. Pridobljeno 15. septembra 2022.
  496. Yuhas, Alan (24. avgust 2022). »Thousands of Civilian Deaths and 6.6 Million Refugees: Calculating the Costs of War«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 20. septembra 2022.
  497. Shandra, Alya (30. avgust 2022). »87,000 killed civilians documented in occupied Mariupol – volunteer«. Euromaidan Press. Pridobljeno 20. septembra 2022.
  498. »Mariupol: invaders don't bother to clear residential buildings of newly discovered bodies«. Ukrinform. 4. september 2022. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  499. »Over 10,000 civilians killed in Mariupol siege, mayor says«. PBS. 11. april 2022. Pridobljeno 17. septembra 2023.
  500. »'Terrible toll': Russia's invasion of Ukraine by the numbers«. The Japan Times. 14. februar 2023. Pridobljeno 26. septembra 2023. Kyiv said at least 20,000 Ukrainian civilians had been killed. In total, some 30,000 to 40,000 civilians have lost their lives nationwide in the conflict, Western sources say.
  501. »At What Cost? The Economic and Human Costs of Russia's Invasion of Ukraine | C.D. Howe Institute | Canada Economy News | Canadian Government Policy«. www.cdhowe.org. Pridobljeno 7. oktobra 2023.
  502. »The Cost of War to Ukraine«. The Royal United Services Institute for Defence and Security Studies. Pridobljeno 8. oktobra 2023.
  503. »Russia scrubs Mariupol's Ukraine identity, builds on death«. AP News. 23. december 2022. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  504. »10,368: The incomplete count of Ukraine's civilian dead«. Agence France-Presse republished in France 24. 6. junij 2023. Pridobljeno 29. septembra 2023.
  505. 505,0 505,1 »Ukraine: Ukraine: civilian casualty update 24 September 2023«. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 25. september 2023.
  506. Ukraine says 500 members of the National Guard have died so far; Russian forces ‘pushed back’ from second-largest city Kharkiv, Natasha Turak and Holly Ellyatt, CNBC November 2022
  507. »President's Office says Ukrainian army lost up to 13,000 soldiers since war started«. Ukrinform. 1. december 2022. Pridobljeno 9. marca 2023.
  508. 508,0 508,1 508,2 »Мобилизованные в обороне: что известно о потерях России в Украине к октябрю« [Mobilized in defense: what is known about Russian losses in Ukraine by October]. BBC News Russian. 13. oktober 2023. Pridobljeno 13. oktobra 2023.»Russian casualties in Ukraine. Mediazona count, updated«. Mediazona. 20. oktober 2023. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  509. »Prosecutor: Over 10,000 Ukrainian civilians killed since Feb. 24, 2022«. The Kyiv Independent. 2. avgust 2023.
  510. »Обзор социально-гуманитарной ситуации, сложившейся на территории Донецкой Народной Республики вследствие военных действий в период с 10 по 16 сентября 2022 г.« (v ruščini).
  511. »The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities in the period from 19 and 25 February 2022«. Human Rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic. 12. februar 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  512. »192 LPR residents killed in Kiev artillery attacks since February 2022 – JCCC«. lug-info.com. 27. februar 2023.
  513. »Ten civilians killed, 47 wounded in Kiev artillery strikes at LPR in March – ombudsperson«. lug-info.com. 13. april 2023.Six people killed in Kiev artillery strikes at LPR in April – JCCC people killed, 56 wounded in Kiev artillery strikes at LPR in May[mrtva povezava]
  514. 514,0 514,1 »Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say«. The New York Times. 18. avgust 2023. Pridobljeno 6. septembra 2023.
  515. »Reliable death tolls from the Ukraine war are hard to come by – the result of undercounts and manipulation«. The Conversation. 4. april 2022.
  516. Choi, Joseph (24. februar 2022). »Ukrainian ambassador says Russian platoon surrendered to Ukrainian forces«. The Hill. Pridobljeno 29. marca 2022.
  517. »Moscow: Nearly 500 of its troops have been killed in Ukraine«. WHDH. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  518. Abdulkerimov, Bahtiyar (20. marec 2022). »Ukraine holding 562 Russian prisoners of war«. Anadolu Agency. Pridobljeno 20. marca 2022.
  519. »Ukraine announces first proper POWs exchange with Russia«. Interfax. 24. marec 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.
  520. »Some 86 Ukrainian servicemen released under exchange with Russia – President's Office dpty head«. Interfax-Ukraine. 1. april 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  521. »Ukraine and Russia exchange captured troops«. BBC News. 1. april 2022. Pridobljeno 15. septembra 2022.
  522. 522,0 522,1 »Yale researchers identify 21 sites in Donetsk oblast, Ukraine used for civilian interrogation, processing, and detention«. Yale School of Medicine. 25. avgust 2022. Pridobljeno 27. avgusta 2022.
  523. »On Ukraine, High Commissioner Türk details severe violations and calls for a just peace«. OHCHR. Pridobljeno 4. aprila 2023.
  524. »Ukraine's outrage grows over video seeming to show beheading«. AP News. 12. april 2023. Pridobljeno 17. aprila 2023.
  525. »Zelensky slams 'beasts' who purportedly beheaded Ukrainian soldiers after video emerges«. CNN. 12. april 2023. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  526. »Russia opens probe into alleged beheading of Ukrainian soldier«. The Jerusalem Post. 13. april 2023.
  527. »Protecting Ukrainian refugees: What can we learn from the response to Kosovo in the 90s?«. British Future. 7. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2022.
  528. »IntelBrief: China Seeks to Balance Its Interests as Russia's War on Ukraine Intensifies«. The Soufan Center. 4. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2022. Over a week into the Russian invasion of Ukraine, the war has raged on, spurring the most serious humanitarian crisis in Europe since the wars in the Balkans in the 1990s.
  529. Beaumont, Peter (6. marec 2022). »Ukraine has fastest-growing refugee crisis since second world war, says UN«. The Guardian. Pridobljeno 8. marca 2022.
  530. Aguilera, Jasmine (25. februar 2022). »Russia's Invasion of Ukraine May Trigger a Refugee Crisis. Here's How the World Is Preparing«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  531. »Situation Ukraine Refugee Situation«. United Nations High Commissioner for Refugees. Pridobljeno 23. julija 2022.
  532. Wintour, Patrick (3. julij 2022). »Liz Truss mulls seizure of Russian assets in UK to give to Ukraine«. The Guardian. Pridobljeno 4. julija 2022.
  533. Bior, Ayen; Shapiro, Ari; Ozug, Matt (20. maj 2022). »Millions rushed to leave Ukraine. Now the queue to return home stretches for miles«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 20. maja 2022. Pridobljeno 28. maja 2022.
  534. »Ukraine«. IDMC (v angleščini). Pridobljeno 15. maja 2022.
  535. Michaels, Samantha (7. marec 2022). »More Than 1.5 Million Refugees Have Fled Ukraine«. Mother Jones. Pridobljeno 10. marca 2022.
  536. »Refugees flee Ukraine for the EU, men told to stay and fight«. ABC News. 26. februar 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  537. »Why banning men from leaving Ukraine violates their human rights«. The Conversation. 8. marec 2022.
  538. »Russia hits Ukraine fuel supplies, airfields in new attacks«. Associated Press. 27. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  539. Tondo, Lorenzo (9. marec 2022). »Ukraine urged to take 'humane' approach as men try to flee war«. The Guardian. Pridobljeno 9. marca 2022.
  540. Men, some in their teens, join Ukraine's resistance fighters | DW News. DW News. 5. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 8. marca 2022 – prek YouTube.
  541. »Situation Ukraine Refugee Situation«. data2.unhcr.org. UNHCR. Pridobljeno 15. maja 2022.
  542. »How the Czech Republic's Vietnamese community is rallying for refugees«. euronews (v angleščini). 6. april 2022. Pridobljeno 15. maja 2022.
  543. »Over 20,000 Ukrainians arrive in Turkey, says top official«. Hürriyet Daily News. 8. marec 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.
  544. »İçişleri Bakanı Soylu: 58 bin Ukraynalı savaş sonrası Türkiye'ye geldi« [Interior Minister Soylu: 58 thousand Ukrainians came to Turkey after the war] (v turščini). BBC. 22. marec 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.
  545. »How many refugees have fled Ukraine and where are they going?«. BBC News. 30. marec 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  546. Peter, Laurence (27. marec 2022). »Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«. BBC News. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  547. 547,0 547,1 Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia (8. april 2022). »Russia or die: After weeks under Putin's bombs, these Ukrainians were given only one way out«. CNN. Pridobljeno 9. aprila 2022.
  548. Куприянова, Ольга (24. marec 2022). »Фильтрационные лагеря и трудоустройство на Сахалине: украинцев из оккупированных городов принудительно отправляют в россию« [Filtration camps and employment on Sakhalin: Ukrainians from occupied cities are forcibly sent to Russia]. 1+1 (v ruščini). Pridobljeno 20. aprila 2022.
  549. »Путин и Шойгу планировали создать концлагеря для украинцев в Западной Сибири, – Данилов« [Putin and Shoigu planned to create concentration camps for Ukrainians in Western Siberia – Danilov]. Цензор.НЕТ (v ruščini). Pridobljeno 25. aprila 2022.
  550. »Путин и Шойгу планировали создать концлагеря для украинцев в Западной Сибири – Данилов« [Putin and Shoigu planned to create concentration camps for Ukrainians in Western Siberia – Danilov]. LIGA (v ruščini). 22. april 2022. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  551. »Шойгу назвал места для строительства новых городов в Сибири« [Shoigu named places for the construction of new cities in Siberia]. РБК (v ruščini).
  552. Bacchi, Umberto; Davydova, Angelina (4. april 2022). »Russia's war migrants find mixed reception in Georgia«. The Japan Times. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  553. »Who are the Russians leaving their country?«. Deutsche Welle. 5. april 2022. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  554. »Растет число россиян, претендующих на право временного проживания в Казахстане« [The number of Russians claiming the right of temporary residence in Kazakhstan is growing]. Radio Ozodi (v ruščini). Radio Free Europe/Radio Liberty. 14. april 2022. Pridobljeno 21. aprila 2022.
  555. Бишкек. Жизнь по-новому [Bishkek: Life in a New Way] (v ruščini). Настоящее время. Док. 6. april 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  556. Metz, Cade; Satariano, Adam (13. april 2022). »'Russian Tech Industry Faces 'Brain Drain' as Workers Flee«. The New York Times. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  557. »Russians who left their country since the invasion of Ukraine – BBC News«. BBC News. 14. april 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022 – prek YouTube.
  558. »Georgia, a bleak new home for Russian exiles«. France 24, Agence France-Presse (v angleščini). 8. marec 2022.
  559. Kolotilov, Vasiliy; King, Laura (1. april 2022). »Fleeing Putin's Russia: Exiles search for new identity, but find new problems«. Los Angeles Times. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  560. Anna Cooban. »Russia is 'hemorrhaging' millionaires«. CNN. Pridobljeno 15. junija 2022.
  561. »Nearly 4M Russians Left Russia in Early 2022 – FSB«. The Moscow Times.
  562. »Thousands of Russians Flee Military Mobilization as Anti-War Protests Erupt«. VOA (v angleščini). Pridobljeno 24. septembra 2022.
  563. Ullrich, Klaus (15. marec 2022). »Ukraine's economy is more than just wheat and commodities: Following independence in 1991, Ukraine's economic development was hamstrung by corruption, capital flight and a lack of reforms. Recent improvements are now being threatened by Russia's war in the country« (v angleščini). Deutsche Welle.
  564. »Ukraine says Russia stole 'several hundred thousand tonnes' of grain«. Reuters (v angleščini). 30. april 2022. Pridobljeno 11. maja 2022.
  565. »Russia-Flagged Ships Transport Stolen Grain to Syria, Ukraine Says«. The Wall Street Journal (v angleščini). Pridobljeno 11. maja 2022.
  566. Balmer, Crispian (11. marec 2022). »U.N. agency warns Ukraine war could trigger 20% food price rise«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2022.
  567. Axe, David (12. julij 2022). »First, Ukraine Liberated Snake Island. Now, It's Shipping Grain From Nearby Ports«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 22. septembra 2022.
  568. »First grain ship leaves Ukraine under Russia deal«. BBC. 1. avgust 2022. Pridobljeno 1. avgusta 2022.
  569. »Ukraine exports 1 million tonnes of grain under new deal, train attacks may be war crimes, experts say«. ABC. 27. avgust 2022. Pridobljeno 27. avgusta 2022.
  570. Mullins, Charlotte (27. maj 2022). »'Ukraine's heritage is under direct attack': why Russia is looting the country's museums«. The Guardian. Pridobljeno 2. junija 2022.
  571. »Russian attack destroys ancient monastery in Ukraine: Zelenskyy«.
  572. »Russian artillery hits monastery in Ukraine's east, says Zelenskiy«. Reuters. 4. junij 2022.
  573. »Tchaikovsky's house destroyed by Russian army in north-east Ukraine«.
  574. »EU adopts new set of measures to respond to Russia's military aggression against Ukraine«. Europa (web portal).
  575. »EU imposes sanctions on state-owned outlets RT/Russia Today and Sputnik's broadcasting in the EU«. Europa (web portal).
  576. Tambur, Silver (26. februar 2022). »Pictures: 30,000 people protest in Tallinn against the Russian invasion of Ukraine«. Estonian world.
  577. Brooks, Hannah (2. maj 2022). »Putin invaded Ukraine. But Russian immigrants are paying the price«. NBC News.
  578. Srivastava, Mehul (6. maj 2022). »Russia pummelled by pro-Ukrainian hackers following invasion«. Financial Times.
  579. »Pro-Russian vehicle convoys spark outrage in Germany«. France24. 10. april 2022.
  580. »Russians across Europe face discrimination, hostility due to war in Ukraine«. Anadolu Agency. 3. marec 2022.

Zunanje povezave uredi