Pridnestrska republika

Pridnestrska moldavska republika (romunsko Republica Moldovenească Nistreană, rusko Приднестровская Молдавская Республика, ukrajinsko Придністровська Молдавська Республіка, pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije. Sicer mednarodno nikjer priznana država in kot taka de jure del Moldavije, ima republika de facto neodvisnost in deluje kot država: organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po odcepitvi sprejele ustavo, zastavo, državno himno in grb; njeni simboli so prevzeti od nekdanje sovjetske republike Moldavije. Glavno mesto je Tiraspol.

Pridnestrska moldavska republika
Република Молдовеняскэ Нистрянэ (mld.)
Приднестровская Молдавская Республика (rus.)
Придністровська Молдавська Республіка (ukr.)
Zastava Pridnestrske republike
Zastavi[a]
Grb Pridnestrske republike
Grb
Himna: Slavimo te, Pridnestrje
Pridnestrska republika v okviru Moldavije
Pridnestrska republika v okviru Moldavije
Glavno mestoTiraspol
46°50′N, 29°37′E
Uradni jezikiruščina, moldavščina, ukrajinščina
Vladapolpredsedniška republika
• predsednik:
Vadim Krasnoselski
• predsednik vlade:
Aleksander Martinov
de facto neodvisnost
2. september 1990
2. marec-21. julij 1992
Površina
• skupaj
4.163 km2 (115.)
• voda (%)
2,35
Prebivalstvo
• ocena 2018
469.000
• popis 2015
475.665
• gostota
133/km2
Valutapridnestrski rubelj1 (PRB)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Klicna koda+373
Internetna domenabrez domene2
  1. V krajih pod nadzorom Moldavije in v varnostni coni je veljaven moldavski lev.
  2. Uporabljata se domeni .ru in .md.

Pridnestrska republika leži pretežno na ozemlju med reko Dnester in ukrajinsko mejo, znanem kot Pridnestrje (Transnistrija), pod njenim nadzorom pa je tudi mesto Bender/Tighina z okoliškimi naselji na nasprotnem bregu Dnestra. Po drugi strani moldavsko oblast priznava nekaj občin na levem bregu Dnestra, severno in južno od mesta Dubăsari.

Po razpadu Sovjetske zveze je republika ob podpori Rusije razglasila neodvisnost, ki je marca 1992 vodila v pridnestrsko vojno z Moldavijo, naposled je bila končana z razglasitvijo premirja julija 1992. Del dogovora je bila ustanovitev tristranske Komisije skupnega nadzora, ki vzdržuje stabilnost v demilitariziranem tamponskem pasu v 20 krajih na obeh bregovih reke. V kasnejšem času je veljalo neprekinjeno premirje, a je politični položaj regije še nerešen, v praksi pa je ta neodvisna. Moldavska vlada območje imenuje »Upravno-ozemeljske enote levega brega Dnestra« (Unitățile Administrativ-Teritoriale din stînga Nistrului).

Republika je večkrat primerjana z drugimi območji zamrznjenega konflikta, ki so se razvila iz procesa razpada in osamosvajanja nekdanjih sovjetskih republik: Gorski Karabah, Abhazija in Južna Osetija.

Zgodovina uredi

Vojna v Pridnestrju uredi

Glavni članek: Vojna v Pridnestrju.

Vojna v Pridnestrju je sledila oboroženim spopadom v omejenem obsegu, ki so izbruhnili med pridnestrskimi separatisti in Moldavijo že novembra 1990 v Dubăsariju. Prostovoljci, vključno s kozaki, so prišli iz Rusije, da bi pomagali separatistični strani.[2] Sredi aprila 1992 je Moldavija v skladu s sporazumi o delitvi vojaške opreme nekdanje Sovjetske zveze, sklenjenih med nekdanjimi 15 republikami v prejšnjih mesecih, ustanovila svoje ministrstvo za obrambo. Po odloku o ustanovitvi naj bi večino vojaške opreme 14. gardijske armade obdržala Moldavija.[3] Od 2. marca 1992 je potekala usklajena vojaška akcija med Moldavijo in Pridnestrjem. Boji so se stopnjevali v začetku leta 1992. Nekdanja sovjetska 14. gardna armada je vstopila v konflikt v zadnji fazi in odprla ogenj proti moldavskim silam;[3] umrlo je približno 700 ljudi. Moldavija od takrat ni izvajala nobenega učinkovitega nadzora ali vpliva na pridnestrske oblasti. Sporazum o premirju, podpisan 21. julija 1992, velja do danes.

Upravne enote uredi

 
Rajoni Pridnestrske republike
 
Registrska tablica Pridnestrja
Upravne delitve Pridnestrja
Rajon Površina (km2) Prebivalci (2015) Etnična sestava v % (2004)
Ime Romunsko Moldavska cirilica Rusko Rusi Moldavci Ukrajinci Drugi
Camenca Raionul Camenca Каменка Каменский район 436 21.000 6,89 47,82 42,55 2,74
Rîbnița Raionul Rîbnița Рыбница Рыбницкий район 850 69.000 17,22 29,90 45,41 7,47
Dubăsari Raionul Dubăsari Дубэсарь Дубоссарский район 381 31.000 19,03 50,15 28,29 2,53
Grigoriopol Raionul Grigoriopol Григориопол Григориопольский район 822 40.000 17,36 64,83 15,28 2,26
Slobozia Raionul Slobozia Слобозия Слободзейский район 873 84.000 26,51 41,51 21,71 10,27
Mesto Tiraspol Tiraspol Тираспол Тирасполь 205 129.000 41,44 18,41 32,31 7,84
Mesto Bender Tighina Тигина/Бендер Бендеры 97 91.000 43,35 25,03 17,98 13,64

Opombe uredi

  1. Leta 2017 je Pridnestrska republika kot souradno zastavo usvojila belo-modro-rdečo trobojnico, skoraj enako zastavi Rusije,[1] le da v razmerju 1:2 namesto 2:3.

Sklici uredi

  1. »В ПМР российский флаг разрешили использовать наравне с государственным« (v ruščini). RIA Novosti. 12. april 2017.
  2. (rusko) Несколько хронологических данных о начале и эволюции войны Arhivirano 13 March 2013 na Wayback Machine.
  3. 3,0 3,1 »Бергман Вождь в чужой стае«. femida-pmr.narod.ru.