Wikipedija

Preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini

Preiskava Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini je tekoča preiskava Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, ki so se morda zgodili od 21. novembra 2013 med revolucijo dostojanstva in kasneje v grobem med rusko-ukrajinsko vojno, vključno s priključitvijo Krima Ruski federaciji leta 2014, vojno v Donbasu in rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.[1] Celotna preiskava je postala pravnomočna 2. marca 2022.[2][3]

Preliminarni pregled uredi

Ukrajina ni podpisnica rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.[1] V letih 2014 in 2015 je ukrajinska vlada vložila dva uradna zahtevka za preiskavo domnevnih vojnih kriminalov in zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili med evromajdanskimi protesti, rusko aneksacijo Krima in donbaško vojno. Prva deklaracija je pokrivala območje celotne Ukrajine v obdobju od 21. novembra do 22. februarja 2014. Druga deklaracija je zahtevala podaljšanje preiskave od 20. februarja do nedoločenega roka, prav tako za celotno ozemlje Ukrajine.[1]

25. aprila 2014 je MKS začelo s predhodno preiskavo dokazov o trditvah o vojnih zločinih. Tožilec ICC je 11. decembra 2020 ugotovil, da obstaja razumna podlaga za domnevo, da so bili storjeni vojni zločini in zločini proti človeštvu, da bi bili »domnevni ugotovljeni zločini sprejemljivi« in da obstaja »razumna podlaga za preiskavo, ki je predmet sodne odobritve«.[4][5]

Napotitve, pristojnosti in pooblastila uredi

25. februarja 2022, dan po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022, je tožilec ICC Karim Ahmad Khan izjavil, da lahko ICC »izvaja svojo pristojnost in preiskuje vsako dejanje genocida, zločina proti človeštvu ali vojnega zločina, storjeno v Ukrajini.« Khan je 28. februarja izjavil, da namerava začeti popolno preiskavo ICC in da je od svoje ekipe zahteval, da »razišče vse možnosti za ohranitev dokazov«.[6] Izjavil je, da bi bilo hitreje uradno začeti preiskavo, če bi država članica zadevo predala v preiskavo v skladu s členom 13(a) Rimskega statuta,[7] namesto na podlagi proprio motu člena 13(c), ki bi prav tako vzpostavil pristojnost, vendar bi bila ta počasnejša.[7]

Litovska premierka Ingrida Simonyte je 28. februarja potrdila Litvine zahteve za začetek preiskave ICC.[7] Khan je 2. marca 2022 izjavil, da je prejel napotitve iz 39 držav, kar mu je omogočilo, začetek preiskave v skladu s 14. členom Rimskega statuta. Khan je izjavil, da je tožilstvo že »ugotovilo morebitne primere, ki bi bili primerni [za obravnavo]«.[2][3] 11. marca sta se napotitvenim državam pridružili Japonska in Severna Makedonija, s čimer se je skupno število napotitvenih držav povečalo na 41.[8] 1. ali 2. marca 2022 je bila situacija v Ukrajini dodeljena II. predobravnavnemu senatu ICC, ki ga sestavljajo sodniki Antoine Kesia-Mbe Mindua, Tomoko Akane in Rosario Salvatore Aitala. Ti se morajo odločiti, ali bodo po prejetju zahteve za pooblastila s strani tožilca Khana dovolili preiskavo.[9]

Preiskava uredi

Khan je 3. marca 2022 izjavil, da je bila začetna skupina, sestavljena iz »preiskovalcev, odvetnikov in ljudi s posebnimi izkušnjami na področju operativnega načrtovanja«, poslana v ukrajinsko regijo z namenom zbiranja dokazov.[10] 11. marca je sporočil, da je njegova pisarna ustvarila namenski portal, prek katerega lahko vsaka oseba, ki ima informacije, pomembne za razmere v Ukrajini, stopi v stik s preiskovalci ICC.[11]

Viri uredi

Ministri za pravosodje Evropske unije (EU) so 4. marca 2022 zaprosili Eurojust, da podpre preiskave vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu s strani nacionalnih sodišč in Mednarodnega kazenskega sodišča. Francosko ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve je 23. marca 2022 izjavilo, da bo ICC zagotovilo 500 milijonov evrov financiranja in da bo v primeru potreb povečalo finančno podporo.[12]

Težave z izvršbami uredi

ICC se pri pomoči pri preiskavah in izvrševanju zanaša na države članice, vendar številne države, vključno z Indijo, Kitajsko in Združenimi državami niso članice.[13] Rusija se je iz Mednarodnega kazenskega sodišča umaknila po njihovem mnenju, da je ruska invazija na Krim "trajna okupacija".[14] Tako Rusija nima pravne obveznosti sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem in je malo verjetno, da bi izročila osumljence v sojenje ali kazenski pregon, med drugimi zlasti predsednika Vladimirja Putina.[15][16]

Analiza uredi

Ker Rusija ni članica ICC, je pričakovati, da bo izvrševanje nalogov za prijetje osumljencev na ruskem ozemlju težko.[15][16]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Karim Ahmad, Khan (28. februar 2022). »Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: 'I have decided to proceed with opening an investigation.'«. ICC. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Ukraine invasion: International Criminal Court investigates alleged Russian war crimes«. South China Morning Post. 3. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 Khan, Karim Ahmad (2. marec 2022). »Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: Receipt of Referrals from 39 States Parties and the Opening of an Investigation«. ICC. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  4. ↑ »Preliminary examination – Ukraine«. International Criminal Court. 2020. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  5. ↑ »Russia, Ukraine & International Law: On Occupation, Armed Conflict and Human Rights«. Human Rights Watch. 23. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  6. ↑ »ICC says may investigate possible war crimes after Russian invasion of Ukraine«. Thomson Reuters. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Borger, Julian (28. februar 2022). »ICC prosecutor to investigate possible war crimes in Ukraine«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  8. ↑ »Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: Additional Referrals from Japan and North Macedonia; Contact portal launched for provision of information«. icc-cpi.int. International Criminal Court. 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  9. ↑ »ICC Presidency assigns the Situation in Ukraine to Pre-Trial Chamber II«. International Criminal Court. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 12. marca 2022.
  10. ↑ »ICC prosecutor: Team leaves to investigate war crimes in Ukraine«. Thomson Reuters. 3. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  11. ↑ »Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: Additional Referrals from Japan and North Macedonia; Contact portal launched for provision of information«. International Criminal Court (v britanski angleščini). 11. marec 2022. Pridobljeno 22. marca 2022.
  12. ↑ »International Criminal Court investigation into crimes committed in Ukraine (23 Mar. 2022)«. Ministry for Europe and Foreign Affairs. 23. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.
  13. ↑ Felter, Claire (23. februar 2021). »The Role of the International Criminal Court«. Council on Foreign Relations. Pridobljeno 16. marca 2022.
  14. ↑ »Russia withdraws from International Criminal Court treaty«. BBC. 16. november 2016. Pridobljeno 16. marca 2022.
  15. ↑ 15,0 15,1 Shelton, Tracey (10. marec 2022). »What constitues a war crime and who could try Russia for alleged crimes committed during its invasion of Ukraine?«. Pridobljeno 16. marca 2022.
  16. ↑ 16,0 16,1 Brissenden, Michael (4. marec 2022). »Putin has been accused of committing war crimes. But could the International Criminal Court bring him to justice?«. ABC News. Pridobljeno 16. marca 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Preiskave_Mednarodnega_kazenskega_sodišča_v_Ukrajini&oldid=5963710«