Pridnestrska republika
Pridnestrska republika (uradno Pridnestrska moldavska republika; znana tudi kot Pridnestrje, Transnistrija) je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije. Sicer mednarodno nikjer priznana država in kot taka de jure del Moldavije, ima republika de facto neodvisnost in deluje kot država: organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po odcepitvi sprejele ustavo, zastavo, državno himno in grb; njeni simboli so prevzeti od nekdanje sovjetske republike Moldavije. Glavno mesto je Tiraspol.
| Pridnestrska moldavska republika |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Himna: Slavimo te, Pridnestrje |
||||||
.svg) Pridnestrska republika v okviru Moldavije
|
||||||
| Glavno mesto (in največje mesto) | Tiraspol | |||||
| Uradni jeziki | ruščina, moldavščina, ukrajinščina | |||||
| Upravljanje | polpredsedniška republika | |||||
| - | predsednik: | Vadim Krasnoselski | ||||
| - | predsednik vlade: | Aleksander Martinov | ||||
| de facto neodvisnost | ||||||
| - | deklaracija neodvisnosti: | 2. september 1990 | ||||
| - | pridnestrska vojna: | 2. marec-21. julij 1992 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 4.163 km² (115.) | ||||
| - | voda (%): | 2,35 | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena 2018: | 469.000 | ||||
| - | štetje 2015: | 475.665 | ||||
| Valuta | pridnestrski rubelj1 (PRB) |
|||||
| Časovni pas | EET (UTC+2) | |||||
| - | poletni (DST): | EEST (UTC+3) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | brez domene2 | |||||
| Klicna koda | +373 | |||||
| 1 | V krajih pod nadzorom Moldavije in v varnostni coni je veljaven moldavski lev. | |||||
| 2 | Uporabljata se domeni .ru in .md. | |||||
.svg)
Pridnestrska republika v okviru Moldavije leži pretežno med reko Dnester in ukrajinsko mejo. Po razpadu Sovjetske zveze je republika ob podpori Rusije razglasila neodvisnost, ki je marca 1992 vodila v pridnestrsko vojno z Moldavijo, naposled je bila končana z razglasitvijo premirja julija 1992. Del dogovora je bila ustanovitev tristranske Komisije skupnega nadzora, ki vzdržuje stabilnost v demilitariziranem tamponskem pasu v 20 krajih na obeh bregovih reke. V kasnejšem času je veljalo neprekinjeno premirje, a je politični položaj regije še nerešen, v praksi pa je ta neodvisna.
Republika je večkrat primerjana z drugimi območji zamrznjenega konflikta, ki so se razvila iz procesa razpada in osamosvajanja nekdanjih sovjetskih republik: Gorski Karabah, Abhazija in Južna Osetija.
ZgodovinaUredi
Vojna v PridnestrjuUredi
Vojna v Pridnestrju je sledila oboroženim spopadom v omejenem obsegu, ki so izbruhnili med pridnestrskimi separatisti in Moldavijo že novembra 1990 v Dubăsariju. Prostovoljci, vključno s kozaki, so prišli iz Rusije, da bi pomagali separatistični strani.[1] Sredi aprila 1992 je Moldavija v skladu s sporazumi o delitvi vojaške opreme nekdanje Sovjetske zveze, sklenjenih med nekdanjimi 15 republikami v prejšnjih mesecih, ustanovila svoje ministrstvo za obrambo. Po odloku o ustanovitvi naj bi večino vojaške opreme 14. gardijske armade obdržala Moldavija.[2] Od 2. marca 1992 je potekala usklajena vojaška akcija med Moldavijo in Pridnestrjem. Boji so se stopnjevali v začetku leta 1992. Nekdanja sovjetska 14. gardna armada je vstopila v konflikt v zadnji fazi in odprla ogenj proti moldavskim silam;[2] umrlo je približno 700 ljudi. Moldavija od takrat ni izvajala nobenega učinkovitega nadzora ali vpliva na pridnestrske oblasti. Sporazum o premirju, podpisan 21. julija 1992, velja do danes.
Upravne enoteUredi
| Rajon | Površina (km2) | Prebivalci (2015) | Etnična sestava v % (2004) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime | Romunsko | Moldavska cirilica | Rusko | Rusi | Moldavci | Ukrajinci | Drugi | ||
| Camenca | Raionul Camenca | Каменка | Каменский район | 436 | 21.000 | 6,89 | 47,82 | 42,55 | 2,74 |
| Rîbnița | Raionul Rîbnița | Рыбница | Рыбницкий район | 850 | 69.000 | 17,22 | 29,90 | 45,41 | 7,47 |
| Dubăsari | Raionul Dubăsari | Дубэсарь | Дубоссарский район | 381 | 31.000 | 19,03 | 50,15 | 28,29 | 2,53 |
| Grigoriopol | Raionul Grigoriopol | Григориопол | Григориопольский район | 822 | 40.000 | 17,36 | 64,83 | 15,28 | 2,26 |
| Slobozia | Raionul Slobozia | Слобозия | Слободзейский район | 873 | 84.000 | 26,51 | 41,51 | 21,71 | 10,27 |
| Mesto Tiraspol | Tiraspol | Тираспол | Тирасполь | 205 | 129.000 | 41,44 | 18,41 | 32,31 | 7,84 |
| Mesto Bender | Tighina | Тигина/Бендер | Бендеры | 97 | 91.000 | 43,35 | 25,03 | 17,98 | 13,64 |
SkliciUredi
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- ↑ (rusko) Несколько хронологических данных о начале и эволюции войны Arhivirano 13 March 2013 na Wayback Machine.
- ↑ 2,0 2,1 "Бергман Вождь в чужой стае". femida-pmr.narod.ru.