Rusko-ukrajinska vojna

Rusko-ukrajinska[21][d] vojna je aktualna vojna, v kateri sodelujejo predvsem Rusija, proruske sile in Belorusija na eni strani ter Ukrajina in njeni mednarodni podporniki na drugi strani. Konflikt se je začel februarja 2014 po revoluciji dostojanstva in se je osredotočil na status Krima in delov Donbasa, ki so mednarodno priznani kot del Ukrajine. Konflikt vključuje rusko priključitev Krima (2014), vojno v Donbasu (od 2014 do danes), pomorske incidente, kibernetsko vojno in politične napetosti. Rusija je od leta 2014 dalje namenoma prikrivala svojo vpletenost in vojaško podpirala separatiste v Donbasu. Rusija je konca leta 2021 na meji vzpostavila obsežno vojaško prisotnost in 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, ki še vedno poteka.

Rusko-ukrajinska vojna
Del postsovjetskih konfliktov
2022 Russian invasion of Ukraine.svg
Vojaške razmere 12. marca 2022 med ofenzivo 24. februarja
      Pod nadzorom Ukrajine

      Okupirano s strani Rusije in proruskih sil


Za bolj podroben zemljevid glej: podroben zemljevid rusko-ukrajinske vojne
Datum
20. februar 2014[b] – v teku
(70008000000000000008 let in 7002227000000000000227 dni)
Prizorišče
Status V teku, Rusija je Ukrajino napadla 24. februarja 2022.
Ozemeljske
spremembe
Spremembe pred invazijo leta 2022
Udeleženci


Za države, ki podpirajo Ukrajino med rusko invazijo leta 2022 glej: Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Poveljniki in vodje
Žrtve in izgube
Ukrajina Ukrajina in zavezniki
Rusija Russia in zavezniki
Civilne žrtve

  • 3.393 ubitih[20]
  • 7.000–9.000 ranjenih[11]


Za žrtve zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 glej rusko invazijo na Ukrajino (2022) (ki ni vključena v zgornje podatke).

Po protestih Evromajdana in revoluciji, ki je 22. februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili proruski nemiri. Ruski vojaki brez oznak so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima. Neoznačene ruske enote so zasedle krimski parlament, Rusija pa je organizirala splošno kritiziran referendum, katerega rezultat je bil, da naj se Krim pridruži Rusiji. Nato je sledila priključitev Krima. Aprila 2014 so se demonstracije proruskih skupin v ukrajinski regiji Donbas sprevrgle v vojno med ukrajinsko vojsko in Rusijo podprtimi separatisti samooklicanih republik Doneck in Lugansk.

Avgusta 2014 so neoznačena ruska vojaška vozila prečkala mejo v Doneško ljudsko republiko. Začela se je nenapovedana vojna med ukrajinskimi silami in separatisti, ki so se pomešali z ruskimi enotami, čeprav je Rusija zanikala prisotnost svojih enot v Donbasu. Vojna se je ustavila na mrtvi točki, pri čemer so bili poskusi prekinitve ognja večkrat neuspešni. Leta 2015 sta Rusija in Ukrajina podpisali sveženj sporazumov Minsk II, vendar so številni spori preprečili njihovo popolno izvedbo. Do leta 2019 je ukrajinska vlada 7 % ukrajinskega ozemlja opredelila kot začasno zasedenega ozemlja, medtem ko je ruska vlada posredno priznala prisotnost svojih enot v Ukrajini.

Leta 2021 in v začetku leta 2022 je Rusija močno okrepila prisotnost svoje vojske na ukrajinski meji. NATO je Rusijo obtožil načrtovanja invazije, kar je ta zanikala. Ruski predsednik Vladimir Putin je kritiziral širitev NATA in jo označil kot grožnjo svoji državi ter zahteval, da se Ukrajina ne sme nikoli pridružiti vojaški zvezi. Izrazil je tudi ruska iredentistična stališča, podvomil o pravici Ukrajine do obstoja in trdil, da je Ukrajino po krivici ustanovila sovjetska Rusija. Rusija je 21. februarja 2022 uradno priznala dve samooklicani separatistični državi v Donbasu in nanju poslala vojsko. Tri dni pozneje je Rusija napadla Ukrajino, potem ko je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo«. Večina mednarodne skupnosti in organizacij, kot je Amnesty International, je Rusijo obsodila zaradi njenih dejanj v postrevolucionarni Ukrajini ter jo obtožila kršenja mednarodnega prava in kršenja ukrajinske suverenosti. Številne države so uvedle gospodarske sankcije proti Rusiji, ruskim posameznikom ali podjetjem,[22] zlasti po invaziji leta 2022.

OpombeUredi

  1. Orožje, vojaške vaje in splošna pomoč.
  2. Glede datuma začetka aneksije ostajajo "nekatera protislovja in notranje težave".[3] Ukrajina trdi, da je 20. februar 2014 datum "začetka začasne okupacije Krima in Sevastopola s strani Rusije", sklicujoč se na časovni okvir, zapisan na ruski medalji "Za vrnitev Krima",[4] leta 2015 pa je ukrajinski parlament ta datum uradno določil kot takšen.[5] 20. februarja 2014 je Vladimir Konstantinov, ki je bil takrat predsednik republiškega sveta Krima in predstavnik Stranke regij, izrazil svoje misli o odcepitvi regije od Ukrajine.[6] 23. februarja 2014 je bil ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov odpoklican v Moskvo zaradi "poslabšanja razmer v Ukrajini". V začetku marca 2015 je predsednik Putin v ruskem filmu o priključitvi Krima izjavil, da je operacijo za "vrnitev" Krima Rusiji ukazal po celonočnem nujnem sestanku 22. in 23. februarja 2014,[3][7] leta 2018 pa je ruski zunanji minister trdil, da je bil zgodnejši "datum začetka" na medalji posledica "tehničnega nesporazuma".[8]
  3. Vključno s 400-500 ruskimi vojaki (trditev ZDA, marec 2015)[19]
  4. rusko pоссийско-украинская война; ukrajinsko російсько-українська війна.

SkliciUredi

  1. "Nato members 'send arms to Ukraine'". BBC News. 14 September 2014.
  2. "Eu assistance to Ukraine". European Court of Auditors. 2016. Retrieved 28 August 2021.
  3. 3,0 3,1 McDermott, Roger N. (2016). "Brothers Disunited: Russia's use of military power in Ukraine". V Black, J.L.; Johns, Michael (ur.). The Return of the Cold War: Ukraine, the West and Russia. London. str. 99–129. doi:10.4324/9781315684567-5. ISBN 9781138924093. OCLC 909325250.
  4. "7683rd meeting of the United Nations Security Council. Thursday, 28 April 2016, 3 p.m. New York". Mr. Prystaiko (Ukraine): ... In that regard, I have to remind the Council that the official medal that was produced by the Russian Federation for the so-called return of Crimea has the dates on it, starting with 20 February, which is the day before that agreement was brought to the attention of the Security Council by the representative of the Russian Federation. Therefore, the Russian Federation started – not just planned, but started – the annexation of Crimea the day before we reached the first agreement and while President Yanukovych was still in power.
  5. "'Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану". www.segodnya.ua (ukrajinščina). Pridobljeno dne 3 February 2022.
  6. "Спікер ВР АРК вважає, що Крим може відокремитися від України". Українська правда (ukrajinščina). Pridobljeno dne 3 February 2022.
  7. "Putin describes secret operation to seize Crimea". Yahoo News. 8 March 2015. Pridobljeno dne 24 March 2015.
  8. "Russia's Orwellian 'diplomacy'". unian.info. Pridobljeno dne 30 January 2019.
  9. Книга пам'яті загиблих [Memorial Book to the Fallen]. Herman Shapovalenko, Yevhen Vorokh, Yuriy Hirchenko (ukrajinščina). Pridobljeno dne 31 January 2015.
  10. "Книга пам'яті загиблих". memorybook.org.ua. Pridobljeno dne 3 February 2022.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 "ООН підрахувала кількість жертв бойових дій на Донбасі". Radio Liberty. 19 February 2021. Pridobljeno dne 19 February 2021.
  12. "UNIAN: 70 missing soldiers officially reported over years of war in Donbas". Ukrainian Independent Information Agency. 6 September 2019. Pridobljeno dne 6 September 2019.
  13. "Militants held in captivity 180 Ukrainian servicemen". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 April 2015. Pridobljeno dne 16 March 2015.
  14. Isaac Webb (22 April 2015). "An Eye for an Eye: Ukraine's POW Problem". The Moscow Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 May 2015. Pridobljeno dne 25 April 2015.
  15. "Donbas rebels still hold 300 Ukraine army servicemen and civilians prisoners". zik.ua. 2 May 2015.
  16. Pike, John. "Ukrainian Military Personnel". www.globalsecurity.org.
  17. "В жертву "Оплотам": Почему тормозит модернизация Т-64". www.depo.ua.
  18. "The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities between 23 and 29 January 2021". Human rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic. Pridobljeno dne 3 February 2022.
  19. Bellal, Annyssa (2016). The War Report: Armed Conflict in 2014. Oxford University Press. str. 302. ISBN 978-0-19-876606-3. Pridobljeno dne 17 October 2016.
  20. "Conflict-related civilian casualties in Ukraine" (PDF).
  21. Snyder, Timothy (2018). The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America. New York: Tim Duggan Books. str. 197. ISBN 9780525574477. Almost everyone lost the Russo-Ukrainian war: Russia, Ukraine, the EU, the United States. The only winner was China.; Mulford, Joshua P. (2016). "Non-State Actors in the Russo-Ukrainian War". Connections. 15 (2): 89–107. doi:10.11610/Connections.15.2.07. ISSN 1812-1098. JSTOR 26326442.; Shevko, Demian; Khrul, Kristina (2017). "Why the Conflict Between Russia and Ukraine Is a Hybrid Aggression Against the West and Nothing Else". V Gutsul, Nazarii; Khrul, Kristina (ur.). Multicultural Societies and their Threats: Real, Hybrid and Media Wars in Eastern and South-Eastern Europe. Zürich: LIT Verlag Münster. str. 100. ISBN 9783643908254.
  22. Overland, Indra; Fjaertoft, Daniel (2015). "Financial Sanctions Impact Russian Oil, Equipment Export Ban's Effects Limited". Oil and Gas Journal. 113 (8): 66–72.

Nadaljnje branjeUredi

Zunanje povezaveUredi