Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса, rusko Одесса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi. Leži na jugozahodu Ukrajine ob Črnem morju. Je upravno središče Odeškega rajona in Odeške oblasti ter gospodarsko in kulturno središče.
Odesa Одеса | |||
---|---|---|---|
V smeri urnega kazalca: Spomenik Armand-Emmanuelu de Vignerot du Plessisu, Potemkinove stopnice, Richelieujev trg, Operno in baletno gledališče, Mestni park, Svetilnik Voroncova | |||
| |||
46°26′N 30°47′E / 46.433°N 30.783°E | |||
Država | Ukrajina | ||
Oblast | Odeška oblast | ||
Mestna občina | Odesa | ||
Ustanovitev pristanišča | 2. september 1794 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Genadij Tuhanov[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 162,42 km2 | ||
Nadm. višina | 40 m | ||
Najvišja | 65 m | ||
Najnižja | −4,2 m | ||
Prebivalstvo (2021)[2] | |||
• Skupno | 1.015.826 | ||
• Gostota | 6.300 preb./km2 | ||
Demonim | Odešan, Odešanka | ||
Časovni pas | UTC+2 (vzhodnoevropski) | ||
• Poletni | UTC+3 | ||
Poštne številke | 65000–65480 | ||
Omrežna skupina | +380 48 |
V času Sovjetske zveze je bilo pomorsko oporišče Sovjetske vojne mornarice, od ruske aneksije Sevastopola pa je glavna baza ukrajinske mornarice. Zgodovinsko središče Odese je od januarja 2023 na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Zgodovina
urediObmočje današnje Odese je naseljeno vsaj od antike; pod mestnim središčem so odkrili ostanke starogrškega naselja iz 5.–3. stoletja pr. n. št. V srednjem veku so območju zaporedoma vladala turška nomadska ljudstva (Pečenegi, Kumani), Zlata horda, Krimski kanat, Velika litovska kneževina in Osmansko cesarstvo.[3]
V Odeškem zalivu je v tem času obstajala utrdba in pristanišče Hadžibej (ukrajinsko tudi Kocjubijiv), ki se v virih prvič omenja leta 1415. Sredi 18. stoletja so Osmani v Hadžibeju zgradili novo trdnjavo Jeni Dunja (»Novi svet«).[3]
Po rusko-turški vojni je leta 1792 z iașijskim sporazumom ozemlje vzhodno od Dnestra pripadlo Ruskemu imperiju. Leta 1794 je bilo na ukaz carice Katarine Velike blizu Jeni Dunje ustanovljeno pristaniško mesto; poimenovali so ga Odesa po tamkajšnji domnevni antični grški koloniji Odessos (druga kolonija s tem imenom je obstajala na mestu današnje Varne). Tekom 19. stoletja se je Odesa razvila v živahno mesto in postala drugo najprometnejše rusko pristanišče za Sankt Peterburgom.[3][4]
Odesa je bila eno od žarišč zatrte ruske revolucije leta 1905.[4] Po oktobrski revoluciji leta 1917 sta se v Odesi odvila dva upora boljševikov; v drugem uporu januarja 1918 so prevzeli nadzor nad mestom in razglasili Odeško sovjetsko republiko, ki jo je po manj kot dveh mesecih porazila združena nemška in avstro-ogrska vojska, bojujoča se na strani Ukrajinske ljudske republike.[3][5] Po koncu prve svetovne vojne in porazu omenjenih držav so mesto zasedle antantne sile, ki so v ruski državljanski vojni podpirale rusko belo gardo. Dokončno je Odesa pristala v rokah sovjetske rdeče armade leta 1920.[3]
Leta 1925 so v Odesi posneli znani nemi film Križarka Potemkin.
Avgusta 1941 so Odeso napadle romunske in nemške sile. 5. avgusta se je začelo obleganje, ki je trajalo 73 dni, nakar je mesto padlo pod romunsko upravo in postalo prestolnica medvojne Transnistrije.[3] V mesecih, ki so sledili okupaciji, je bilo ubitih ali izgnanih okoli 90 000 ljudi, večinoma Judov.[6][7] Sovjetske sile so mesto znova osvojile aprila 1944. Po vojni je bila Odesa eno od štirih mest, ki so prva prejela naziv mesto heroj.[8]
V drugi polovici 20. stoletja se je Odesa še naprej razvijala kot industrijsko mesto in tudi kot turistično središče.[3] Ohranila je posebno mešanico ukrajinske, ruske in judovske kulture in pretežno rusko govoreče okolje z edinstvenim narečjem. Od osamosvojitve leta 1991 je Odesa del Ukrajine.
V času proruskih protestov na jugovzhodu Ukrajine leta 2014 so med vladnimi podporniki in proruskimi protestniki izbruhnili spopadi. V streljanju sta umrla dva vladna podpornika in štirje proruski protestniki.[9][10][11][12] Nato so vladni podporniki poskušali odstraniti tabor proruskih protestnikov na trgu Kulikove polje, po čemer so se proruski protestniki zatekli v bližnjo Hišo sindikatov. Vladni podporniki so napadli Hišo sindikatov, ki se je vnela.[13][14][15] V napadu je umrlo 48 ljudi, od tega 46 proruskih protestnikov.[16] Čeprav so nekaj domnevnih storilcev kazensko preganjali, sojenja še ni bilo.[17] Leta 2015 je Mednarodna svetovalna komisija Sveta Evrope ugotovila, da je bila neodvisnost preiskave omejena z dokazi, ki kažejo na vpletenost policije[18] in da ukrajinske oblasti niso uspele celovito preiskati dogodkov.[19]
Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je blokirala odeško pristanišče.[20] Mesto doslej ni bilo prizorišče večjih spopadov, je pa utrpelo več zračnih napadov na vojaško in civilno infrastrukturo. Prvega avgusta 2022 je iz pristanišča izplula prva ladja z žitom od začetka invazije.[21]
Prebivalstvo
urediZgodovino Odese so sooblikovali različni narodi. Velik del zgodovine so mesto večinsko naseljevali Rusi in Judje. Ob popisu leta 1897 je bilo 49 % prebivalcev ruskih, 31 % judovskih in 9 % maloruskih (ukrajinskih).[22] V sredini 20. stoletja so med prebivalci prevladali Ukrajinci.
Ob popisu leta 2001 so večino prebivalstva predstavljali Ukrajinci (61,6 %) Druga največja skupnost so bili Rusi (29,0 %), znatno manjšino pa so predstavljali še Bolgari (1,3 %), Judje (1,2 %), Moldavci/Romuni (0,7 %) in Belorusi (0,5 %).[23]
Jezik
urediV Odesi se govorita ukrajinščina in ruščina. Do ruske invazije leta 2022 je večina prebivalstva govorila rusko; na popisu leta 2001 je ruščino kot materni jezik navedlo 64,8 % ljudi, ukrajinščino pa 30,4 %.[24] Leta 2015 je ameriški Mednarodni republikanski inštitut poročal, da 93 % Odešanov doma govori rusko in 21 % ukrajinsko (15 % se je opredelilo za oba jezika).[25] Po ruskem napadu in posledični krepitvi ukrajinskega patriotizma so številni opustili ruščino, povečalo pa se je povpraševanje po tečajih ukrajinščine.[26]
Prijateljska mesta
urediOdesa je pobratena z naslednjimi mesti:[27]
Sklici
uredi- ↑ »Труханов офіційно переміг на виборах мера Одеси«. Ukrajinski tižden. 27. november 2020.
- ↑ »Cities & towns of Ukraine«. pop-stat.mashke.org. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 »Одеса«. resource.history.org.ua. Enciklopedija zgodovine Ukrajine. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ 4,0 4,1 »Odesa«. Britannica. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ »The Ukrainian Navy and the Crimean Issue in 1917-18«. The Ukrainian Week. 23. marec 2014.
- ↑ »The Forgotten Holocaust: The Massacre of Odesa's Jews«. Kyiv Post. 27. januar 2022.
- ↑ »Odessa«. Holocaust Encyclopedia - United States Holocaust Memorial Museum. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ Ukaz J. V. Stalina z dne 1. maja 1945, št. 20.
- ↑ »Chronology of events May 2, 2014 in Odessa (in English). Part 1«. Группа 2 мая. (the 2 May Group). Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2017. Pridobljeno 1. maja 2017.
- ↑ »Хронология событий 2 мая 2014 года в Одессе (на русском языке, уточненная). Часть 1« [Chronology of events on May 2, 2014 in Odessa (in Russian, corrected). Part 1]. May 2 Group. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2017. Pridobljeno 30. aprila 2017.
- ↑ »Трагедия 2 мая в Одессе. Реконструкция. Часть 2 — столкновение« [Tragedy on May 2 in Odessa. Reconstruction. Part 2 - collision]. Таймер. 28. april 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2017. Pridobljeno 30. aprila 2017.
- ↑ »Accountability for killings in Ukraine from January 2014 to May 2016« (PDF). UN OHCHR. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 13. decembra 2016. Pridobljeno 1. maja 2017.
- ↑ »How did Odessa's fire happen?«. BBC News. 4. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2019. Pridobljeno 4. maja 2014.
- ↑ »Dozens killed in Odessa fire amid clashes«. BBC News. 2. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2014. Pridobljeno 2. maja 2014.
- ↑ »Dozens killed in building fire in Odessa, ministry says«. The Guardian. 2. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2014. Pridobljeno 2. maja 2014.
- ↑ International Advisory Panel Report (poročilo). Council of Europe. november 2015. para. 31-33. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
{{navedi report}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Bogner, Matilda (30. april 2021). »"7 years with no answers. What is lacking in the investigations of the events in odesa on 2 May 2014?"«. Kyiv, Ukraine: United Nations. Arhivirano iz spletišča dne 5. aprila 2022.
- ↑ International Advisory Panel Report (poročilo). Council of Europe. november 2015. para. 284-285. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
{{navedi report}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ International Advisory Panel Report (poročilo). Council of Europe. november 2015. para. 288. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
{{navedi report}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »What you need to know about Russia's blockade of Odesa«. ABC News. 1. junij 2022.
- ↑ »Iz Odese izplula prva ladja z ukrajinskim žitom«. Delo. 1. avgust 2022.
- ↑ »Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г.«. demoscope.ru. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ »Про кількість та склад населення Одеської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ »Розподіл населення одеської області за рідною мовою: Одеська область«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ Ukrainian Municipal Survey: March 2-20, 2015 (PDF). Mednarodni republikanski inštitut, Vlada Kanade. str. 161.
- ↑ »Bombardierte ukrainische Stadt: "In Odessa haben wir die Russen geliebt"«. tagesschau.de. 9. april 2022.
- ↑ »Міста-побратими«. omr.gov.ua (v ukrajinščini). Odesa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2019.