Wikipedija

Luganska ljudska republika

Luganska ljudska republika (rusko Луга́нская Наро́дная Респу́блика, Luganskaja Narodnaja Respublika) je mednarodno nepriznana republika v Ruski federaciji, ki se nahaja na okupiranem ozemlju Luganske oblasti v Ukrajini. Sprva je šlo za mednarodno nepriznano, vendar de facto neodvisno republiko, ki so jo priznale Rusija, Severna Koreja[13] in Sirija[14][15] (in Abhazija ter Južna Osetija[16]), ostale članice OZN pa so jo štele za del Ukrajine.

Luganska ljudska republika
Луганская Народная Республика
Luganskaja Narodnaja Respublika
Zastava Luganska ljudska republika
Zastava
Grb Luganska ljudska republika
Grb
Geslo: Lugansk, moč in svoboda (Луганск, сила и свобода)
Himna: Himna Luganske ljudske republike (Гимн Луганской Народной Республики)[1]
Luganska oblast (rdeče) v Rusiji na priključenih ozemljih (rumeno)
Luganska oblast (rdeče) v Rusiji na priključenih ozemljih (rumeno)
Glavno mestoLugansk
Uradni jezikiruščina
Vladapredsedniška republika
Leonid Ivanovič Pasečnik (od 2017)[2]
Sergej Ivanovič Kozlov[3]
Denis Nikolajevič Mirošničenko
Razglasitev neodvisnosti od Ukrajine
• razglasitev
27. april 2014[4]
• referendum za samostojnost
11. maj 2014[5]
5. september 2014[6]
12. februar 2015[7]
• priznanje Rusije
21. februar 2022[8]
• priključitev Rusiji
5. oktober 2022[9]
Površina
• skupaj
8377 km2
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2022
1.400.000[10][11]
Valutaruski rubelj (RUB)
Časovni pasUTC +3
+
  1. Ruščina je razširjena v državnih ustanovah[12]

Ukrajina republiko obravnava kot teroristično organizacijo, ozemlje pod njenim nadzorom pa kot »začasno okupirano ozemlje«.[17][18][19]

Republika je skupaj z Donecko ljudsko republiko nastala po revoluciji dostojanstva in sledečem proruskem uporu, ki ga je podpirala Rusija, po katerem se je začela donbaška vojna.[20] Tako Luganska kot Donecka ljudska republika sta bili pogosto označeni za marionetno državo Rusije.[21][22][23] Rusija je trdila, da separatističnima republikama pošilja humanitarno pomoč,[24] vendar je v resnici pod to pretvezo po uspešni ukrajinski protiofenzivi poleti 2014 tja poslala svojo vojsko.[25][26][27]

Po zaostritvi napetosti med Rusijo in Ukrajino je vlada ruskega predsednika Vladimirja Putina 21. februarja 2022 priznala državo kot neodvisno in suvereno ter tri dni kasneje začela invazija na Ukrajino.[28][29] Konec septembra 2022 je v republiki potekal referendum o priključitvi Rusiji, na katerem je po uradnih izidih 98,42 % volivcev glasovalo za priključitev,[30] večina držav pa ga je označila za nezakonitega.[31] 2. oktobra je priključitev priznalo Ustavno sodišče Ruske federacije[32] in postopek priključitve se je zaključil 5. oktobra.[9] 4. oktobra je priključitev priznala Severna Koreja.[33] Organizacija združenih narodov je v resoluciji pozvala proti priznanju »poskusa ilegalne aneksacije« ter zahtevala takojšen brezpogojni umik Rusije.[34]

Zgodovina uredi

Nastanek uredi

 
Vzorec glasovnice za referendum: »Ali podpirate razglasitev državne neodvisnosti Luganske ljudske republike? Da ali ne«

Po odstavitvi ukrajinskega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014 so se marca v Lugansku začeli protesti, v katerih je okrog 1000 protestnikov zasedlo prostore SBU,[35] okrog 2000–2500 protestnikov pa prostore mestne uprave[36] in prostore državnega tožilstva.[37] Po pogajanjih z aktivisti je vodja lokalne izpostave ministrstva za notranje zadeve napisal odstopno izjavo.[38] 30. marca je na velikih protestih množica vzklikala »Ukrajina je Rusija!« in »Evropa je Sodoma in Gomora!« in »Ruščina – državni jezik!«.[39][40] 27. aprila je bila razglašena Luganska ljudska republika.[4] Valerij Dmitrijevič Bolotov je bil s strani protestnikov 21. aprila izvoljen za guvernerja Luganske ljudske republike.[41]

11. maja 2014 je potekal referendum o razglasitvi neodvisnosti Luganske ljudske republike, ki ga je po besedah organizatorjev podprlo 96,2 % volivcev.[42] Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali podpirate razglasitev državne neodvisnosti Luganske ljudske republike? Da ali ne«. Volilna udeležba je bila po besedah organizatorjev 81 %. Referenduma ni spremljal noben mednarodni opazovalec.[43] Naslednji dan, 12. maja, je bila na osnovi rezultatov referenduma razglašena neodvisnost Luganske ljudske republike od Ukrajine.[5]

Spopadi v Luganski ljudski republiki in sporazumi iz Minska uredi

Ta članek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden )

Stanje človekovih pravic med spopadi uredi

V maju 2014 so Združeni narodi opozirili na »alarmantno poslabšanje« človekovih pravic v ozemlju pod nadzorom separatistov.[44] Poročali so o odsotnosti zakonov, ciljnih umorih, mučenju in ugrabitvah, ki so jih izvajali proruski separatisti. Prav tako so poročali o primerih groženj, napadov in ugrabitev novinarjev ter mednarodnih opazovalcev in napade na podpornike enotne Ukrajine.[45]

Novembra 2014 so Združeni narodi poročali, da je ozemlje pod nadzorom samooklicane LLR v stanju »popolnega razpada reda in zakona«. Poročali so tudi o hudih kršitvah človekovih pravic s strani separatistov; usmrtitve, spolno nasilje, uničenje ter zasegi premoženja ter kršitev pravic ukrajinsko govorečih otrok, ker je bila ta odstranjena iz šol. Združeni narodi so prav tako poročali o številnih kršitvah človekovih pravic s strani ukrajinske vojske in prostovoljnih milic, kot so nezakonito pridržanje, mučenje in slabo ravnanje, pri čemer so opozorili na uradno zanikanje.[46]

Decembra 2015 je misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi poročala o vzporednih »pravnih sistemih« v LLR.[47]

Junija 2020 sta DLR in LLR kot edini državni jezik razglasila ruščino ter dokončno odstranila ukrajinščino iz šolskih programov. V praksi v šolah ta ni več bila prisotna že dlje časa.[48]


Rusko-ukrajinska vojna uredi

Ta članek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden )

V napadu na mesto Kadijivka 10. junija 2022 je ukrajinska vojska poročala o ubitih 22 najemenikih skupine Wagner po zadetku poveljniškega centra v lokalnem stadionu ter delila posnetke.[49][50][51] Okupacijske oblasti so potrdile zadetek stadiona in število mrtvih, ter trdile, da so bile zadete tudi druge civilne zgradbe [52].

Okrožja uredi

Mesto/okrožje Prebivalci
Lugansk[53] 439.490
Alčevsk 108.294
Antracit 75.983
Brjanka 52.353
Kirovsk 32.930
Krasnodon 101.344
Krasni Luč 121.040
Pervomajsk 37.917
Rovenki 82.128
Sverdlovsk 96.763
Stahanov 90.244
Antracitsko okrožje 30.535
Krasnodonsko okrožje 28.926
Lutuginsko okrožje 66.085
Perevalsko okrožje 68.929
Popasnjansko okrožje 5.999
Sverdlovsko okrožje 11.328
Slavjanoserbsko okrožje 53.444
Stanično-Lugansko okrožje 2.817
Skupno 1.506.549

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »В ЛНР утвердили официальный гимн республики (аудио)« (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2017. Pridobljeno 31. oktobra 2017.
  2. ↑ Ukraine rebel region's security minister says he is new leader Arhivirano 2 May 2019 na Wayback Machine., Reuters (24 November 2017)
    Separatist Leader In Ukraine's Luhansk Resigns Amid Power Struggle Arhivirano 9 May 2019 na Wayback Machine., Radio Free Europe (24 November 2017)
  3. ↑ »Правительство ЛНР возглавил Сергей Козлов« (v ruščini). Vesti. 26. december 2015.
  4. ↑ 4,0 4,1 »В Луганске объявлена народная республика«. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2015. Pridobljeno 12. maja 2014.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Луганская область объявила о выходе из состава Украины« (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 3. septembra 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  6. ↑ »Chairperson-in-Office welcomes Minsk agreement, assures President Poroshenko of OSCE support« (tiskovna objava) (v angleščini). Bern: Organization for Security and Co-operation in Europe. 5. september 2014. Pridobljeno 1. oktobra 2014.
  7. ↑ »Ukraine crisis: Leaders agree peace roadmap«. BBC News (v angleščini). 12. februar 2015. Pridobljeno 12. februarja 2015.
  8. ↑ »Указ Президента Российской Федерации от 21.02.2022 № 72 "О признании Луганской Народной Республики"«. publication.pravo.gov.ru. Официальный интернет-портал правовой информации. 22. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 21. februarja 2022.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Putin s podpisom potrdil priključitev štirih ukrajinskih oblasti k Rusiji«. STA. 5. oktober 2022.
  10. ↑ »Luhansk oblast«. Internet Encyclopedia of Ukraine. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  11. ↑ »Население ДНР и ЛНР: численность и площадь территории в 2022 году. Портал VisaSam.ru«. VisaSam.ru (v ruščini). Pridobljeno 11. decembra 2022.
  12. ↑ Uradni jezik v Ruski federaciji po odstavku 68.1 Ustave Ruske federacije
  13. ↑ »Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions«. Al Jazeera (v angleščini). 13. julij 2022.
  14. ↑ »Сирия объявила о признании независимости и суверенитета ЛНР и ДНР«. Сирийское арабское информационное агентство. 29. junij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.
  15. ↑ »Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency«. Reuters (v angleščini). 29. junij 2022.
  16. ↑ »Lenta.ru: Бывший СССР: Украина: Южная Осетия признала независимость ЛНР«. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2015. Pridobljeno 17. junija 2014.
  17. ↑ »Ukraine's prosecutor general classifies self-declared Donetsk and Lugansk republics as terrorist organizations«. Kyiv Post (v angleščini). 16. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2016.
  18. ↑ Law about occupied territories of Ukraine Mirror Weekly. 15. maj 2014
  19. ↑ Higher educational institutions at the temporarily occupied territories of Ukraine will not work – the minister of education. NEWSru.ua. 1. oktober 2014|language=en
  20. ↑ Grytsenko, Oksana (12. april 2014). »Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid«. Kyiv Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2014.
  21. ↑ Johnson, Jamie; Parekh, Marcus; White, Josh; Vasilyeva, Nataliya (4. avgust 2022). »Officer who 'boasted' of killing civilians becomes Russia's first female commander to die«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  22. ↑ »Why Putin Encouraged Sham Elections in Eastern Ukraine«. Bloomberg.com (v angleščini). 13. november 2018. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  23. ↑ »Russian Analytical Digest No 214: The Armed Conflict in Eastern Ukraine«. css.ethz.ch (v angleščini). 19. marec 2018. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  24. ↑ »Russia to send humanitarian convoy into Ukraine in spite of warnings«. Guardian (v angleščini). 11. avgust 2014.
  25. ↑ »Ukraine crisis: Russia aid convoy 'invades Ukraine'«. BBC News (v britanski angleščini). 22. avgust 2014. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  26. ↑ »Putin Claims Russia Was 'Forced To Defend Russian-Speaking Population In Donbass'«. www.interpretermag.com. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  27. ↑ »Vladimir Putin admits: Russian troops 'were in Ukraine'«. The Telegraph (v angleščini). 17. december 2015. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  28. ↑ »Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck«. Dnevnik. 21. februar 2022. Pridobljeno 21. februarja 2022.
  29. ↑ Указ Президента Российской Федерации № 71 «О признании Донецкой Народной Республики» от 21 февраля 2022 года
  30. ↑ »Жители Донбасса, Запорожья и Херсонщины большинством поддержали присоединение к РФ«. TASS (v ruščini). 28. september 2022.
  31. ↑ »EU zavrnila nezakonito priključitev ukrajinskega ozemlja k Rusiji«. STA. 30. september 2022.
  32. ↑ Russia officially approves annexations a day after losing key Donetsk town // La Prensa Latina, 2.10.2022
  33. ↑ »So-called referenda in Russian-controlled Ukraine 'cannot be regarded as legal': UN political affairs chief«. UN News (v angleščini). 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2022. Pridobljeno 29. septembra 2022.
  34. ↑ »Ukraine: UN General Assembly demands Russia reverse course on 'attempted illegal annexation' | UN News«. news.un.org (v angleščini). 12. oktober 2022. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  35. ↑ »Возле СБУ в Луганске готовятся к штурму и продолжают укреплять баррикады (фото)«. Новости Луганска. Arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2015. Pridobljeno 12. maja 2014.
  36. ↑ »В Луганске захватили ОГА«. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  37. ↑ »В Луганске без боя захватили прокуратуру« (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 5. junija 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  38. ↑ »В Луганске назначили «народного начальника милиции»«. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2015. Pridobljeno 12. maja 2014.
  39. ↑ »„Нет" выборам президента! „Да" — референдуму!»: в центре Луганска проходит масштабный митинг (фото)«. Новости Луганска (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  40. ↑ »В Луганске на митинг сепаратистов пришли около 2 тысяч человек« (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2015. Pridobljeno 12. maja 2014.
  41. ↑ »В Луганске выбрали «народного губернатора»«. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  42. ↑ »Референдум в Луганской области«. РИА Новости. 12. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.
  43. ↑ »Ukraine crisis: Will the Donetsk referendum matter?«. BBC News (v britanski angleščini). 9. maj 2014. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  44. ↑ »Ukraine crisis: UN sounds alarm on human rights in east«. BBC News (v britanski angleščini). 16. maj 2014. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  45. ↑ Report on the human rights situation in Ukraine (PDF). Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 15. maj 2014. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 17. maja 2014. Pridobljeno 17. maja 2014.
  46. ↑ »Almost 1,000 dead since east Ukraine truce - UN«. BBC News (v britanski angleščini). 20. november 2014. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  47. ↑ »Non-transparent 'justice systems' set up in rebel-controlled Donbas areas mostly non-functional - OSCE SMM«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Pridobljeno 27. januarja 2024.
  48. ↑ »Ukrainian language removed from schools in Russian proxy Luhansk 'republic'«. Human Rights in Ukraine. Pridobljeno 27. januarja 2024.
  49. ↑ Reporter, Brendan Cole Senior News (10. junij 2022). »Video Shows Destroyed Russian Mercenaries' Base, Ukraine Says«. Newsweek (v angleščini). Pridobljeno 1. februarja 2024.
  50. ↑ »Ukrainian military carried out a precision strike on Wagner base at stadium in Kadiivka, Luhansk governor says«. english.nv.ua (v angleščini). Pridobljeno 1. februarja 2024.
  51. ↑ »A Ukrainian sniper killed one of Putin's most notorious mercenaries, say reports«. Yahoo News (v ameriški angleščini). 12. junij 2022. Pridobljeno 1. februarja 2024.
  52. ↑ »Death toll from Ukrainian assault on Stakhanov climbs to 22, LPR ministry reports«. TASS (v angleščini). 10. junij 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
  53. ↑ Постоянное население // Численность населения Луганской Народной Республики на 1 декабря 2017 года Arhivirano 2018-01-03 na Wayback Machine. (Государственный комитет статистики ЛНР)
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Luganska ljudska republika.
 

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luganska_ljudska_republika&oldid=6170407«