Joe Biden

ameriški politik

Joseph Robinette Biden ml. [bájdǝn], ameriški politik in predsednik Združenih držav Amerike, * 20. november 1942, Scranton, Pensilvanija.

Joe Biden
Joe Biden presidential portrait.jpg
Predsednik
Združenih držav Amerike
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
20. januar 2021
PodpredsednikKamala Harris
PredhodnikDonald Trump
46. podpredsednik
Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 2009 – 20. januar 2017
PredsednikBarack Obama
PredhodnikRichard B. Cheney
NaslednikMike Pence
Osebni podatki
Rojstvo20. november 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (78 let)
St. Mary's Hospital[d]
NarodnostFlag of the United States Američan
Politična strankaDemokratska stranka
ZakonciNeilia Hunter- Biden
(* 1942, † 1972)
Jill-Tracy J. Biden
(* 1951)​
OtrociJoseph R. Biden III (pokojen), Robert H. Biden, Naomi Christina "Amy" Biden (pokojna), Ashley Biden Blazer
StaršiJoseph R. Biden st.
Catherine E. Finnegan
Alma materUniversity of Delaware
Syracuse University
Poklicpolitik, odvetnik, univerzitetni profesor
Verska opredelitev
katoličan
PodpisJoe Biden Signature.svg
Spletna stranjoebiden.com
joebiden.com/es/inicio/

Biden se je rodil in odraščal v Scrantonu v Pensilvaniji in kasneje v okrožju New Castle v Delawareju. Študiral je na Univerzi v Delawareju in leta 1968 doktoriral na Univerzi v Syracuse. Leta 1970 je bil izvoljen v svet okrožja New Castle, čez dve leti pa na mesto ameriškega senatorja iz Delawareja in s tem postal postal šesti najmlajši ameriški senator doslej. Biden je bil dolgoletni član senatskega odbora za zunanje zadeve in sčasoma postal njegov predsednik. Med letoma 1987 in 1995 je tudi predsedoval senatskemu pravosodnemu odboru, ki se ukvarja s politiko drog, preprečevanjem kriminala in državljanskimi svoboščinami; vodil je prizadevanja za sprejetje zakona o nadzoru nasilnega kriminala in kazenskega pregona ter zakona o nasilju nad ženskami. V letih 1988 in 2008 je neuspešno kandidiral za demokratsko predsedniško nominacijo. Šestkrat je bil izvoljen v senat in bil četrti najstarejši senator.

Leta 2008 je ob zmagi Baracka Obame na predsedniških volitvah postal podpredsednik Združenih držav Amerike, na položaju je ostal do leta 2017. Leta 2020 se je potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo in jo osvojil. Za podpredsedniško kandidatko je izbral Kamalo Harris, tedanjo ameriško senatorko iz Kalifornije. Na predsedniških volitvah je izzval republikanskega kandidata in takratnega predsednika Donalda Trumpa in ga na volitvah, 3. novembra 2020, porazil s 306 glasovi elektorjev. Kot predsednik Združenih držav Amerike je prisegel 20. januarja 2021 na Kapitolu.

MladostUredi

Joseph Robinette Biden Jr. se je rodil 20. novembra 1942[4] v bolnišnici St. Mary v Scrantonu v Pensilvaniji, materi Catherine Eugenia "Jean" Biden (rojena Finnegan) in očetu Josephu Robinette Bidenu starejšemu.[5] Je najstarejši otrok v katoliški družini; ima še sestro Valerie in brata Francisa ter Jamesa. Mati Jean je bila irskega rodu,[6] medtem ko je imel oče Joseph angleško, francosko in irsko poreklo.[7]

Bidenov oče je bil premožen, vendar je imel v času Joejevega rojstva finančne težave,[8] zato je nekaj let družina živela s starimi starši Bidenove matere.[9] Scranton je v petdesetih letih padel v gospodarski zaton in Bidenov oče ni mogel najti stalnega dela.[10] Od leta 1953 je družina živela v stanovanju v Claymontu v Delawareju, nato pa se je preselila v hišo v Wilmingtonu.[9] Oče Biden je kasneje postal uspešen prodajalec rabljenih avtomobilov, pri čemer je družino ohranjal v življenjskem slogu srednjega razreda.[9][11]

Na Akademiji Archmere v Claymontu je Joe Biden igral baseball in bil izjemen izjemno uspešen.[9][12] Čeprav je bil slab učenec, je bil v večkrat tudi predsednik razreda. Maturiral je leta 1961 in na Univerzi v Delawareju v Newarku leta 1965 diplomiral iz umetnosti z dvojno smerjo iz zgodovine in politologije.[13] Biden je v mladosti jecljav, kar se je izboljšalo od zgodnjih dvajsetih let. Pravi, da je problem zmanjšal z recitiranjem poezije pred ogledalom.[14] Nekateri opazovalci so menili, da je to negativno vplivalo na njegov nastop na predsedniških razpravah Demokratske stranke 2020.

Zgodnja kariera in družinski pretresUredi

27. avgusta 1966 se je Biden poročil z Neilio Hunter (1942–1972), študentko Univerze Syracuse; poročna slovesnost je potekala v katoliški cerkvi v Skaneatelesu v New Yorku. [30] Rodili so se jima trije otroci: Joseph R. "Beau" Biden III. (1969–2015), Robert Hunter Biden (rojen 1970) in Naomi Christina „Amy“ Biden (1971–1972).[15]

Leta 1968 je Biden doktoriral iz pravnih znanosti Syracuse University. Med študijem na univerzi v Delawareju in na univerzi v Syracuse je Biden pridobil pet študentskih odložitev udeležbe v vietnamski vojni. Leta 1968 je na podlagi fizičnega pregleda dobil pogojni zdravstveni odlog; leta 2008 je njegov tiskovni predstavnik dejal, da je bil razlog za odlog njegova astma v najstniških letih.[15]

Leta 1968 je Biden služboval v odvetniški pisarni v Wilmingtonu, ki jo je vodil ugledni lokalni republikanec William Prickett.[16] Ni maral konzervativne rasne politike tedanjega guvernerja demokratične države Delaware Charlesa L. Terryja. Podpiral je bolj liberalnega republikanca Russella W. Petersona, ki je Terryja premagal leta 1968.[16]

Leta 1969 je Biden opravljal odvetniško delo; najprej kot javni zagovornik, nato pa v podjetju, ki ga je vodil lokalno aktivni demokrat in ga vpeljal v Demokratični forum, skupino, ki je poskušala reformirati in oživiti Demokratsko stranko na državni ravni; Biden se je nato ponovno registriral kot demokrat. Ustanovil je tudi odvetniško pisarno. [35] Ker se mu korporacijsko in kazensko pravo ni dovolj izplačalo, je dejavnost dopolnil tudi z upravljanjem nepremičnin.[15]

Smrt žene in hčereUredi

18. decembra 1972, nekaj tednov senatorskih volitvah, na katerih je Biden postal senator, sta Bidenova žena Neilia in enoletna hči Naomi umrli v avtomobilski nesreči med božičnim nakupovanjem v Hockessinu v Delawareju.[17] Neiliin kombi v izvozu iz križišča zadel polpriklopnik. Njuna sinova Beau, ki je bil tedaj star 3 leta in Hunter, ki je štel 2 leti, sta nesrečo preživela in bila prepeljana v bolnišnico, Beau je imel z zlomljeno nogo in nekaj ran, Hunter pa manjši zlom lobanje in nekaj drugih poškodb glave. Biden je razmišljal, da bi odstopil in poskrbel za otroka,[18] a ga je vodja večine v senatu Mike Mansfield prepričal, naj tega ne stori.[19]

Leta kasneje je Biden dejal, da je slišal, da naj bi voznik tovornjaka alkoholiziran. Voznikova družina je to trditev zanikala, policija pa je ni nikoli potrdila. Biden se je kasneje družini opravičil. Nesreča ga je navdala z jezo in dvomom v vero. Zapisal je, da se mu je "zdel bog grozljiv trik",[20] in imel je težave s osredotočanjem na delo.

Druga porokaUredi

 
Joe in druga žena Jill

Biden svoji drugi ženi, učiteljici Jill Tracy Jacobs, pripisuje njegovo ponovno zanimanje za politiko in tudi življenje. Srečala sta se leta 1975 na slepo [64] in se poročila v kapeli Združenih narodov v New Yorku 17. junija 1977.[21][22] Poročno potovanje sta preživela na Blatnem jezeru v Madžarski ljudski republiki, za železno zaveso.[23][24] Sta rimokatolika in se udeležujeta maš pri St. Joseph's na Brandywine v Greenvilleu, Delaware.[25] Njuna hči Ashley (rojena leta 1981) je socialna delavka. Poročena je z zdravnikom Howardom Kerinom.[26] Beau Biden je postal vojaški sodnik v Iraku in kasneje državni tožilec v Delawareu;[27] umrl je leta 2015 zaradi raka na možganih.[28] Hunter Biden je vašingtonski lobist in investicijski svetovalec.[29]

Od leta 1991 do 2008 je Biden predaval na seminarju o ustavnem pravu na Pravni fakulteti Univerze Widener.[30] Seminar je pogosto imel čakalni seznam. Biden je včasih na predavanja priletel iz tujine.[31]

Politično delovanjeUredi

SenatorUredi

Na volitvah leta 1972 je bil Biden s tridesetimi leti na listi Demokratske stranke izvoljen za senatorja iz zvezne države Delaware in velja za šestega najmlajšega ameriškega senatorja ob prevzetju funkcije. Angažiran je bil predvsem na področju zunanje politike; bil je član zunanjepolitičnega odbora in mu nekaj let tudi predsedoval. Zavzemal se je za širitev Severnoatlantskega zavezništva (NATO) na področje nekdanjih sovjetskih republik, širitve stabilnosti na Balkanskem polotoku, odkrito nasprotoval zalivski vojni, genocidu v Darfurju in nekaterim posegom v Iraku v času mandata predsednika Georga W. Busha.[32]

 
Biden in Obama med kampanjo 2008.

Podpredsednik ZDAUredi

S svojimi nastopi je pridobil veliko prepoznavnosti. Leta 1988 je neuspešno poskušal pridobiti demokratsko nominacijo za predsednika Združenih držav Amerike. Ponovno je poskušal leta 2008; kandidaturo je najavil 3. januarja, a nominacije ni osvojil, saj ni prejel nobenega delegatskega glasu. Kot kandidat stranke je bil izbran Barack H. Obama, ta pa je Bidna izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. Na volitvah 4. novembra 2008 sta premagala republikanskega kandidata Johna McCaina in njegovo podpredsedniško kandidatko Sarah Palin.[33] Funkcijo podpredsednika je Biden uradno prevzel 20. januarja 2009 z zaprisego na Kapitolu.

V osmih letih na funkciji podpredsednika se je Biden opiral na svoje izkušnje v senatu in pogosto zastopal upravo v pogajanjih s kongresnimi republikanci, med drugim o zakonu o nadzoru proračuna iz leta 2011, ki je rešil krizo zgornje meje dolga in ameriškem zakonu o olajšavah davkoplačevalcev iz leta 2012. Prav tako je leta 2009 nadzoroval porabo sredstev za preprečevanje velike recesije. V zunanji politiki je bil Biden tesni svetovalec predsednika in je prevzel vodilno vlogo pri oblikovanju umika ameriških vojakov iz Iraka leta 2011. Obama je Bidna leta 2017 odlikoval s predsedniško medaljo svobode, s čimer je postal prvi ameriški predsednik, ki jo je prejel pred prevzemom predsedniške funkcije.

Tekom svoje funkcije se je podpredsednik Biden leta 2015 udeležil tudi zasedanja procesa Brdo-Brioni, ki je v organizaciji slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarovič potekal v Zagrebu na Hrvaškem.[34][35]

Predsednik ZDAUredi

25. aprila 2019 je naznanil, da se bo potegoval za nominacijo Demokratske stranke za Predsednika Združenih držav Amerike.[36] V bitki za demokratsko nominacijo sta na koncu ostala le Biden in Bernie Sanders, ki je naposled 8. aprila 2020 odstopil od kandidature in podprl Bidna.[37] 6. junija 2020 je Biden tudi uradno postal demokratski predsedniški kandidat. Že med kampanjo za nominacijo je napovedal, da bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko, 11. avgusta 2020 je izbral Kamalo Harris.[38] Na splošnih volitvah premagala takratnega predsednika Donalda Trumpa in podpredsednika Mika Penca.

 
Skupinska fotografija Bidnove vlade.

Biden je najstarejši izvoljeni ameriški predsednik, prvi iz Delawareja in drugi pa katolik. Med njegovimi prvimi predsedniškimi potezami je bilo predlaganje, lobiranje in podpis zakona o ameriškem zakonu o reševalnem načrtu iz leta 2021, da bi pospešili okrevanje Združenih držav Amerike po gospodarskih in zdravstvenih posledicah pandemije COVID-19 in s tem recesije. Bidenovi ukazi so se nanašali na pandemijo in spremenili več politik Trumpove administracije; ZDA so se ponovno pridružile Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah, ustavljena je bila gradnja Trumpovega zidu na meji z Mehiko in ukinjena Trumpova prepoved potovanja, pretežno muslimanskim državam in preklic dovoljenj za gradnjo cevovoda Keystone XL.

Glej tudi:Uredi

SkliciUredi

  1. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. ↑ Encyclopædia Britannica
  3. ↑ SNAC — 2010.
  4. ↑ "Bioguide Search". bioguide.congress.gov. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  5. ↑ Witcover, Jules (2010). Joe Biden : a life of trial and redemption. New York : William Morrow/HarperCollins. ISBN 978-0-06-179198-7.
  6. ↑ Smolenyak, Megan; adventurer, Contributorgenealogical; storyteller (2012-07-02). "Joe Biden's Irish Roots". HuffPost (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  7. ↑ "Joey From Scranton: VP Biden's Irish Roots | Irish America" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  8. ↑ Russell, Katie (2021-01-22). "Joe Biden's family tree: how tragedy shaped the president and America's First Family". The Telegraph (angleščina). ISSN 0307-1235. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Broder, John M. (2008-10-24). "Father's Tough Life an Inspiration for Biden". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  10. ↑ "FOXNews.com - Biden's Scranton childhood left lasting impression - Politics | Republican Party | Democratic Party | Political Spectrum". www.foxnews.com. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  11. ↑ "FOXNews.com - Biden's Scranton childhood left lasting impression - Politics | Republican Party | Democratic Party | Political Spectrum". www.foxnews.com. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  12. ↑ "The News Journal: Archives". web.archive.org. 2013-06-01. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  13. ↑ "Timeline of Biden's life and career". web.archive.org. 2008-09-25. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  14. ↑ Facebook; Twitter; options, Show more sharing; Facebook; Twitter; LinkedIn; Email; URLCopied!, Copy Link; Print (2019-09-16). "Joe Biden's childhood struggle with a stutter: How he overcame it and how it shaped him". Los Angeles Times (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 "Timeline of Biden's life and career". web.archive.org. 2008-09-25. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  16. ↑ 16,0 16,1 nl.newsbank.com http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_text_direct-0=0ED3CF5858543A33&p_field_direct-0=document_id. Pridobljeno dne 2021-04-20. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  17. ↑ "BIDEN'S WIFE, CHILD KILLED IN CAR CRASH". The New York Times. New York Times. 19. 12. 1972. Pridobljeno dne 20. 4. 2021.
  18. ↑ Barone, Michael (2007). The almanac of american politics 2008 : the senators, the representatives and the governors: their records and election results, their states and districts. Washington, D.C.: National Journal Group. ISBN 0-89234-117-3. OCLC 182545451.
  19. ↑ Facebook; Twitter; options, Show more sharing; Facebook; Twitter; LinkedIn; Email; URLCopied!, Copy Link; Print (2008-08-24). "Biden's regular Joe side". Los Angeles Times (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  20. ↑ Biden, Joseph R., Jr. (2007). Promises to keep : on life and politics (1st ed izd.). New York: Random House. ISBN 978-1-4000-6536-3. OCLC 134989691.CS1 vzdrževanje: Dodano besedilo (link)
  21. ↑ Seelye, Katharine Q. (2008-08-25). "Jill Biden Heads Toward Life in the Spotlight". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  22. ↑ "Orlando Sentinel - We are currently unavailable in your region". www.tribpub.com. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  23. ↑ Zsolt, Sarkadi (2020-11-08). "Biden és felesége 1977-ben a Balatonnál voltak nászúton". 444. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  24. ↑ "US election: What does Joe Biden's win mean for Brexit Britain and Europe?". BBC News (angleščina). 2020-11-09. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  25. ↑ "The News Journal: Archives". web.archive.org. 2013-06-01. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  26. ↑ "Ashley Biden and Howard Krein". The New York Times (angleščina). 2012-06-03. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  27. ↑ Cooper, Christopher (2008-08-20). "Biden's Foreign Policy Background Carries Growing Cachet". Wall Street Journal (angleščina). ISSN 0099-9660. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  28. ↑ "Beau Biden, Son of Vice President Joe Biden, Dies After Battle With Brain Cancer". NBC News (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  29. ↑ "NY Daily News - We are currently unavailable in your region". www.tribpub.com. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  30. ↑ Fauzia, Miriam. "Fact check: If he loses election, Biden said he wants to teach, but where is uncertain". USA TODAY (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-20.
  31. ↑ "Widener Law - Joseph R. Biden, Jr". web.archive.org. 2008-10-06. Pridobljeno dne 2021-04-20.
  32. ↑ "Joe Biden". Biography (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-21.
  33. ↑ "Novi ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bo zaprl Guantanamo". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-11-12.
  34. ↑ "Voditelji procesa Brdo-Brioni zaradi terorizma v stikih z EU-jem in ZDA". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  35. ↑ "President of the Republic of Slovenia | The leaders of the Brdo-Brijuni Process have signed a joint declaration". www.predsednik.si. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  36. ↑ "Tudi Biden bi bil rad predsednik ZDA. Trump pozdravil "zaspanega Joeja"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-06-19.
  37. ↑ "Sanders se je predal, Biden bo za demokrate izzval Trumpa". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-08-11.
  38. ↑ "Joe Biden za podpredsedniško kandidatko izbral Kamalo Harris". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2020-08-11.

Zunanje povezaveUredi

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Joe_Biden&oldid=5532171«