Grška abeceda

Grška abeceda
[[Alfa\|Αα alfa]]	[[Ni (črka)\|Νν ni]]
[[Beta\|Ββ beta]]	[[Ksi\|Ξξ ksi]]
[[Gama\|Γγ gama]]	[[Omikron\|Οο omikron]]
[[Delta\|Δδ delta]]	[[Pi (črka)\|Ππ pi]]
[[Epsilon\|Εε epsilon]]	[[Ro\|Ρρ ro]]
[[Zeta (črka)\|Ζζ zeta]]	[[Sigma\|Σσς sigma]]
[[Eta (črka)\|Ηη eta]]	[[Tau\|Ττ tau]], tav
[[Theta\|Θθ theta]]	[[Ipsilon (črka)\|Υυ ipsilon]]
[[Jota (črka)\|Ιι jota]]	[[Fi\|Φφ fi]]
[[Kapa (črka)\|Κκ kapa]]	[[Hi\|Χχ hi]]
[[Lambda\|Λλ lambda]]	[[Psi\|Ψψ psi]]
[[Mi (črka)\|Μμ mi]]	[[Omega\|Ωω omega]]
Danes opuščene črke
digama	san
stigma	kopa
heta	sampi
	šo
	grška ločevalna znamenja

Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge simbole.

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr. n. št.,^[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.^[2]

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črkUredi

Osnovne črkeUredi

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodnem fonetičnem naboru črk):

črka	ime				izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje¹
črka	stara grščina	srednjeveška grščina (politonalna)	nova grščina	slovenščina	klasična stara grščina	nova grščina	feničanska ustreznica	stara grščina	nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	zeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tau, tav	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Številne črkeUredi

črka	feničanska ustreznica	ime			prečrkovanje	izgovarjava
črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	izgovarjava
Ϛ ϛ		stigma	–	στῖγμα	st	[st]
Ϟ ϟ	Qof	kopa	ϙόππα	κόππα	k	[k]
Ϡ ϡ	Sade	sampi	–	σαμπῖ	ss	[sː], [ks], [ts]

Opuščene črkeUredi

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

črka	feničanska ustreznica	ime			prečrkovanje	izgovarjava
črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	izgovarjava
Ϝ ϝ	Vav	digama	ϝαῦ	δίγαμμα	w	[w]
Ͱ ͱ	Het	heta	ἧτα	–	h	[h]
Ϻ ϻ	Sade	san	ϻάν	σάν	s	[s]
Ϸ ϸ	Šin	šo	–	–	š	[ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz alfabeta izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanskem ali hebrejskem naboru črk.

Izpeljani nabori črkUredi

Najstarejši etrurski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna, še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim alfabetom

Stran iz Codex Argenteus, rokopisa biblije iz 6. stoletja v gotici

Po grškem alfabetu so se zgledovali številni drugi nabori črk:^[3]

latinica, kot druge stare pisave v Italiji prevzeta iz arhaične oblike grškega alfabeta, ki so jo proti koncu 8. stoletja pr. n. št. prek etruščine v Italijo prinesli grški kolonisti
gotica, ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise gotščine .^[4]
glagolica, ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v starocerkveni slovanščini
cirilica, ki je kmalu nadomestila glagolico

Grški alfabet imajo tudi za prednika armenskega nabora črk, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinskega nabora črk.^[5]

Grški kodni naboriUredi

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v UnikoduUredi

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščinaUredi

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)Uredi

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znakiUredi

Glavni članek: Diakritični znaki (grški alfabet).

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	( ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	( ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	( ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	( ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	( ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		( ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		( ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		( ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		( ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	( ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	( ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabeUredi

Uporaba v drugih jezikihUredi

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih naborov črk, ki so se kot prilagoditev grškega alfabeta razvijali dalje v samostojne nabore črk, so grški alfabet, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanostiUredi

Glavni članek: grške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in strojegradnji.

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardno deviacijo.

AstronomijaUredi

Glavni članek: Bayerjevo poimenovanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je na primerv znana kot Alfa Kentavra (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

SkliciUredi

↑ Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
↑ Coulmas 1996.
↑ Murdoch & 2004 156
↑ Stevenson 2007, str. 1158

Zunanje povezaveUredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: grška abeceda

[1] Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.

[2] Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

[FOOTNOTECoulmas1996-3] Coulmas 1996.

[4] Murdoch & 2004 156

[5] Stevenson 2007, str. 1158

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

Grška abeceda

[[Alfa\|Αα alfa]]	[[Ni (črka)\|Νν ni]]
[[Beta\|Ββ beta]]	[[Ksi\|Ξξ ksi]]
[[Gama\|Γγ gama]]	[[Omikron\|Οο omikron]]
[[Delta\|Δδ delta]]	[[Pi (črka)\|Ππ pi]]
[[Epsilon\|Εε epsilon]]	[[Ro\|Ρρ ro]]
[[Zeta (črka)\|Ζζ zeta]]	[[Sigma\|Σσς sigma]]
[[Eta (črka)\|Ηη eta]]	[[Tau\|Ττ tau]], tav
[[Theta\|Θθ theta]]	[[Ipsilon (črka)\|Υυ ipsilon]]
[[Jota (črka)\|Ιι jota]]	[[Fi\|Φφ fi]]
[[Kapa (črka)\|Κκ kapa]]	[[Hi\|Χχ hi]]
[[Lambda\|Λλ lambda]]	[[Psi\|Ψψ psi]]
[[Mi (črka)\|Μμ mi]]	[[Omega\|Ωω omega]]
Danes opuščene črke
digama	san
stigma	kopa
heta	sampi
	šo

grška ločevalna znamenja