Mednarodna fonetična abeceda

Mednarodna fonetična abeceda (izvirno International Phonetic Alphabet, kratica IPA[1]) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike[2] in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih. Nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in približno 55 pomožnih znakov.[3]

Mednarodna fonetična abeceda sedaj predstavlja standard za zapis izgovorjave v vseh jezikih, najdemo jo v veliki večini slovarjev z zapisano izgovorjavo ter vsakem zapisu izgovorjave na wikipediji (razen na specifičnih straneh o drugih fonetičnih abecedah).

Abeceda spada v posebno vejo abeced, imenovano fonetične abecede, v kateri vsak glas strogo predstavlja le ena črka, ki se ne uporablja za katerikoli drugi glas (vendar so lahko dodane diakritike za natančnejši opis glasa).

Glavna razporeditev samoglasnikov[4]Uredi

Fonetični samoglasniki
Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka Sprednji del ust Prednji del ust Osrednji del ust Zadnji del ust Končni del ust (najbolj zadaj)
Zaprta i y ɨ ʉ ɯ u
Skoraj zaprta ɪ ʏ ʊ̈ ʊ
Malo zaprta e ø ɘ ɵ ɤ o
Srednje odprta ø̞ ə
Zmerno odprta ɛ œ ɜ ɞ ʌ ɔ
Skoraj povsem odprta æ œ̞̈ ɐ ɑ̽ ɒ̝
Povsem odprta a ɶ ä ɒ̈ ɑ ɒ

V spodnji tabeli so natančnejši opisi samoglasnikov:

Glas Druge oznake glasu IPA št. IPA ime Primer Samoglasnik/soglasnik Izgovorjava s Slovenskimi glasovi
yʷ, iʷ - Close front protruded vowel syd (norveščina) samoglasnik usta kot i, izgovorjava kot u, vendar bolj podobno glasu i, kot pa je y
ÿ ɨ͡β̞, ɨᵝ - Close central compressed vowel hus (vzhodno norveško narečje) samoglasnik usta medt i in u, izgovorjava kot u, vendar bolj podobno glasu i, kot pa je ʉ
ɯᵝ - Close back compressed vowel mot (norveščina) samoglasnik usta kot u, izgovorjava kot u, vendar vleče k glasu glasu i
ʏ̫ ʏʷ, ɪʷ - Near-close front compressed vowel ylle (švedščina) samoglasnik usta med i in e, izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust ter vleče na i
ʊ͍ ɯ̞ᵝ - Near-close back compressed vowel ond (norveščina) samoglasnik med u in o, rahlo vleče na i
ø̫ øʷ, eʷ - Close-mid front protruded vowel søt (norveščina) samoglasnik usta kot e, izgovorjava kot o, vendar vleče na i
ø̈ ɘ͡β̞, ɘᵝ - Close-mid central rounded vowel full (švedščina) samoglasnik usta med e in o, izgovorimo med e in o
ɤᵝ - Close-mid back compressed vowel 都 (šanghajsko narečje kitajščine) samoglasnik kot o, vendar vleče na e
ø̞ œ̝ - Mid front rounded vowel rölli (finščina) samoglasnik usta med e in ɛ, izgovorjava med o in ɔ
ø̫˕ œ̫˔, ø̞ʷ, œ̝ʷ, e̞ʷ, ɛ̝ʷ - Mid front protruded vowel nött (švedščina) samoglasnik usta med e in ɛ, izgovorjava med o in ɔ, bolj podobno glasu e kot ø̞
ɵ̞ ə̹, ɞ̝ - Mid central rounded vowel hoppe (danščina) samoglasnik kot ə, vendar bolj vleče na o
ɔ̝ - Mid back rounded vowel forense (italijanščina) samoglasnik med o in ɔ
ä a̠, ɐ̞, ɑ̈ - Open central unrounded vowel zaal (nizozemsko) samoglasnik usta podobno kot a, izgovorimo kot ɔ, vendar vleče na a
i 301 Close front unrounded vowel biet (nizozemščina) samoglasnik hiša
e 3 Close-mid front unrounded vowel hæl (danščina) samoglasnik cerkev
ɛ 303 Open-mid front unrounded vowel bed (ameriška angleščina) samoglasnik zemlja
a æ̞ 3 Open front unrounded vowel aas (nizozemščina) samoglasnik brat
ɑ 305 Open back unrounded vowel hot (ameriška angleščina) samoglasnik usta podobno kot a, izgovorimo kot a, vendar zelo vleče na ɔ
ɔ 306 Open-mid back rounded vowel thought (ameriška angleščina) samoglasnik on
o 3 Close-mid back rounded vowel kone (danščina) samoglasnik erotičen
u 3 Close back rounded vowel du (danščina) samoglasnik truplo
y 309 Close front rounded vowel über (nemščina) samoglasnik usta kot i, izgovorjava kot u, kot pri Türk
ø 3 Close-mid front rounded vowel købe (danščina) samoglasnik usta kot e, izgovorjava kot o
œ 3 Open-mid front rounded vowel gøre (danščina) samoglasnik usta kot ɛ, izgovorjava kot ɔ
ɶ 3 Open front rounded vowel öra (Stockholmsko narečje švedščine) samoglasnik usta kot a, izgovorimo podobno kot ɔ, vendar zelo vleče na a
ɒ ɔ̞ 313 Open back rounded vowel magyar (madžarščina) samoglasnik usta kot a, izgovorimo kot ɔ
ʌ 314 Open-mid back unrounded vowel gut (ameriška angleščina) samoglasnik usta kot ɔ, izgovorjava kot ɛ
ɤ 3 Close-mid back unrounded vowel път (bolgarščina) samoglasnik usta kot o, izgovorimo kot e
ɯ 316 Close back unrounded vowel sığ (turščina) samoglasnik usta kot u, izgovorjava kot i
ɨ ï, ɯ̈ 317 Close central unrounded vowel înot (romunščina) samoglasnik usta med i in u, izgovorjava kot i
ʉ ü 3 Close central rounded vowel кюрий (ruščina) samoglasnik usta med i in u, izgovorjava kot u
ɪ 3 Near-close near-front unrounded vowel blik (nizozemščina) samoglasnik med i in e
ʏ 3 Near-close near-front rounded vowel nytt (norveščina) samoglasnik usta med i in e, izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust
ʊ ɷ 321 Near-close near-back rounded vowel Stunde (nemščina) samoglasnik med u in o
ə 322 Mid central vowel beschlag (nemščina) samoglasnik pes
ɵ ö 3 Close-mid central rounded vowel je (francoščina) samoglasnik usta med e in o, izgovorimo o
ɐ 324 Near-open central vowel fatter (danščina) samoglasnik usta med a in ɛ, izgovorjava podobna kot ɔ, vendar vleče na a
æ 3 Near-open front unrounded vowel cat (ameriška angleščina) samoglasnik med a in ɛ
ɜ ɛ̈, ə̞ 326 Open-mid central unrounded vowel bust (ameriška angleščina) samoglasnik usta med ɛ in ɔ, izgovorimo ɛ
ɞ ɔ̈ 395 Open-mid central rounded vowel tomhail (irščina) samoglasnik usta med ɛ in ɔ, izgovorimo ɔ
ɘ ë, ɤ̈, ə̝ 397 Close-mid central unrounded vowel casă (romunščina) samoglasnik ə, vendar vleče na i

Glavna razporeditev pravih soglasnikov[4]Uredi

Pravi soglasniki so vsi tisti, ki potrebujejo zrak iz pluč za izgovorjavo. Sem jih spada večina in vsi pogosti.

V praznih prostorih se nahajajo tehnično izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v tistih s piko pa naj bi bili samoglasniki nemogoči za izgovovriti.

Na levi strani posamezne kategorije so nezveneči soglasniki, na desni pa zveneče različice

Fonetični pravi soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka Ustnice Spodnja

ustnica in

zgornji zobje

Ustnice

in jezik

Jezik in

zobje

Jezik-

zadnji del

dlesni

Jezik-tik

za zadnjim

delom dlesni

Sredina jezika-

pred najvišjem

delom neba

Sredina jezika-

pri najvišjem

delu neba

Konec jezika-

na zadnji

strani neba

Konec

jezika-

pri uvuli

Ob združenju

ustne in

nosne votline

Glasilke
Zrak gre skozi nos m ɱ n ɳ̊ ɳ ɲ̊ ɲ ŋ̊ ŋ ɴ
Zrak se ustavi p b t d ʈ ɖ c ɟ k g q ɢ ʡ ʔ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe t͡s d͡z t͡ʃ d͡ʒ ʈ͡ʂ ɖ͡ʐ t͡ɕ d͡ʑ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo p͡ɸ b͡β p̪͡f b̪͡v t͡θ d͡ð t͡ɹ̝̊ d͡ɹ̝ t͡ɹ̝̊˗ d͡ɹ̝˗ c͡ç ɟ͡ʝ k͡x ɡ͡ɣ q͡χ ɢ͡ʁ ʡ͡ʢ ʔ͡h
Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe s z ʃ ʒ ʂ ʐ ɕ ʑ
Zrak gre skozi ozko luknjo ɸ β f v θ̼ ð̼ θ ð θ̠ ð̠ ɹ̠̊˔ ɹ̠˔ ɻ˔ ç ʝ x ɣ χ ʁ ħ ʕ h ɦ
Zrak zaokroži po ustni votlini ʋ̥ ʋ ɹ̥ ɹ ɻ̊ ɻ j ɰ̊ ɰ ʔ̞
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici ⱱ̟ ɾ̼ ɾ̥ ɾ ɽ̊ ɽ ɢ̆ ʡ̆
Jezik vibrira zrak ʙ̥ ʙ r ɽ̊r̥ ɽr ʀ̥ ʀ ʜ ʢ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika t͡ɬ d͡ɮ ʈ͜ɭ̊˔ c͡ʎ̥˔ k͡ʟ̝̊ ɡ͡ʟ̝
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika ɬ ɮ ɭ̊˔ ɭ˔ ʎ̝̊ ʎ̝ ʟ̝̊ ʟ̝
Zrak zaokroži po straneh ustne votline l ɭ̊ ɭ ʎ̥ ʎ ʟ̥ ʟ ʟ̠
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako,

da zrak potuje le ob straneh ustne votline

ɺ ɭ̆ ʎ̆ ʟ̆

Glavna razporeditev ostalih soglasnikov[4]Uredi

Ostali soglasniki so vsi tisti, ki ne potrebujejo zraka iz pljuč za izgovorjavo.

Fonetični ostali soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka Ustnice Spodnja

ustnica in

zgornji zobje

Jezik in

zobje

Jezik-

zadnji del

dlesni

Jezik-tik

za zadnjim

delom dlesni

Sredina jezika-

pred najvišjem

delom neba

Sredina jezika-

pri najvišjem

delu neba

Konec jezika-

na zadnji

strani neba

Konec jezika-

pri uvuli

Ob združenju

ustne in

nosne votline

Zrak se ustavi ʈʼ ʡʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo t͡θʼ t͡sʼ t͡ʃʼ ʈ͡ʂʼ k͡xʼ q͡χʼ
Zrak gre skozi ozko luknjo ɸʼ θʼ ʃʼ ʂʼ ɕʼ χʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika t͡ɬʼ c͡ʎ̝̊ʼ k͡ʟ̝̊ʼ
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika ɬʼ
Zvok ni zveneč ʘ ǀ ǃ ǂ
Zvok je zveneč ʘ̬ ǀ̬ ǃ̬ ǂ̬
Zrak gre skozi nos ʘ̃ ǀ̃ ǃ̃ ǂ̃
Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika ǁ
Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika ǁ̬
Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam ɓ ɗ ʄ ɠ ʛ
Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam ɓ̥ ɗ̥ ᶑ̊ ʄ̊ ɠ̊ ʛ̥

Fonetični znaki v SlovenščiniUredi

Soglasniki
Soglasniki Samoglasniki z visokim tonom Samoglasniki z nizkim tonom Nenaglašeni samoglasniki
Znak Primer IPA Ime Znak Primer IPA ime Znak Primer IPA ime Znak Primer IPA ime
p pero, apno Voiceless bilabial stop ìː hiša Close front unrounded vowel í bik Close front unrounded vowel i biti Close front unrounded vowel
b biti, žaba Voiced bilabial stop ùː truplo Close back rounded vowel íː list Close front unrounded vowel u mamut Close back rounded vowel
t trava, otrok Voiceless alveolar stop èː cerkev Close-mid front unrounded vowel ý Türk Close front rounded vowel ə danes Mid central vowel
d do, oditi Voiced alveolar stop òː erotičen Close-mid back rounded vowel ú kruh Close back rounded vowel ɛ medved Open-mid front unrounded vowel
k klepet, kolo Voiceless velar stop ə̀ sem Mid central vowel úː romunščina Close back rounded vowel ɔ potok Open-mid back rounded vowel
g govor, gora Voiced velar stop ɛ̀ː zemlja Open-mid front unrounded vowel éː kreda Close-mid front unrounded vowel a žena Open central unrounded vowel
m mati, Istanbul Voiced bilabial nasal ɔ̀ː poten Open-mid back rounded vowel óː pot Close-mid back rounded vowel əɾ koder
ɱ simfonija, informacija Voiced labiodental nasal àː danes Open central unrounded vowel ə́ pes Mid central vowel
n ne Voiced alveolar nasal ə̀ɾ vrba ɛ́ met Open-mid front unrounded vowel
ŋ banka Voiced velar nasal ɛ́ː adverb Open-mid front unrounded vowel
r riba Voiced alveolar trill ɔ́ on Open-mid back rounded vowel
ɾ robot Voiced alveolar tap ɔ́ː alkova Open-mid back rounded vowel
f figa, film Voiceless labiodental fricative á brat Open central unrounded vowel
v filozof Dolar Voiced labiodental fricative áː grad Open central unrounded vowel
s sestra, most Voiceless alveolar fricative ə́ɾ tržnica
z zob, zima Voiced alveolar fricative
ʃ šum, šivanka Voiceless postalveolar fricative
ʒ žival, koža Voiced palatoalveolar fricative
x hrib, harfa Voiceless velar fricative
ɣ vrh Voiced velar fricative
ʋ vrata, voda Voiced labiodental approximant
j jaz Voiced palatal glide
l luna, luka Voiced alveolar lateral liquid
t͡s car Voiceless alveolar affricate
t͡ʃ čaj, način Voiceless palato-alveolar affricate
d͡z brivec Voiced alveolar affricate
d͡ʒ ip, ez Voiced post-alveolar affricate



Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.
  2. International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).
  3. MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)
  4. 4,0 4,1 4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

Zunanje povezaveUredi

Brezplačne pisave IPAUredi