Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno אלפבית עברי [alefbet ivri]) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd. Hebrejska abeceda je v nekem smislu tudi znak pripadnosti judovstvu.
Hebrejsko abecedo sestavlja 22 črk, ki označujejo praviloma soglasnike. Samoglasnike se pogosto kar izpušča ali pa se jih zapisuje s črkami, ki sicer predstavljajo soglasnike. Le izjemoma se samoglasnike piše s posebnimi simboli.
Hebrejsko pisavo se praviloma piše od desne proti levi.
Sodobna hebrejska pisava se v bistvu ne razlikuje od klasične, vendar pa so danes v uporabi bolj gladke oblike črk - brez okraskov.
Soglasniki
urediPregled soglasnikov podaja naslednja razpredelnica. Pet črk dobi na koncu besede posebno zaključno obliko, ki je v tabeli navedena levo od standardne oblike črke.
klasična oblika |
sodobna oblika |
ime črke |
izgovorjava IPA |
poslovenjena izgovorjava |
številska vrednost | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
א | א | Alef | /ʔ/ | ' | 1 | ||
ב | ב | Bet | /b/ /v/ | b v | 2 | ||
ג | ג | Gimel | /g/ | g | 3 | ||
ד | ד | Dalet | /d/ | d | 4 | ||
ה | ה | He | /h/ | h | 5 | ||
ו | ו | Vav | /v/ | v | 6 | ||
ז | ז | Zajin | /z/ | z | 7 | ||
ח | ח | Het | /x/ /ħ/ | h kh | 8 | ||
ט | ט | Tet | /t/ | t | 9 | ||
י | י | Jod | /y/ | j | 10 | ||
ך | כ | ך | כ | Kaf | /k/ /χ/ | k kh | 20 |
ל | ל | Lamed | /l/ | l | 30 | ||
ם | מ | ם | מ | Mem | /m/ | m | 40 |
ן | נ | ן | נ | Nen | /n/ | n | 50 |
ס | ס | Sameh | /s/ | s | 60 | ||
ע | ע | Ajin | /ʕ/ | ' | 70 | ||
ף | פ | ף | פ | Pe | /p/ /f/ | p f | 80 |
ץ | צ | ץ | צ | Cade | /ts/ | c | 90 |
ק | ק | Kof | /q/ | k | 100 | ||
ר | ר | Reš | /r/ | r | 200 | ||
ש | ש | Šin | /ʃ/ /s/ | š ś | 300 | ||
ת | ת | Tav | /t/ | t | 400 |
Nekateri soglasniki imajo po dve možni izgovorjavi, ki se ju v pisavi po navadi ne loči. V redkih primerih, ko bi lahko prišlo do dvoumnosti, se obe različici lahko loči z diakritično piko (dageš) oziroma črtico (rafe).
črka | glas | 1. varianta | 2. varianta | ||
---|---|---|---|---|---|
ב | /b/ /v/ | בּ | /b/ | בֿ | /v/ |
כ | /k/ /χ/ | כּ | /k/ | כֿ | /χ/ |
פ | /p/ /f/ | פּ | /p/ | פֿ | /f/ |
ש | /ʃ/ /s/ | שׁ | /ʃ/ | שׂ | /s/ |
Današnji govorci hebrejščine v izgovorjavi ne ločijo več toliko soglasnikov kot v klasični hebrejščini, zato v današnjem času nekatere črke predstavljajo iste glasove - razlika v zapisu je le zgodovinska:
- črke א ,ע in ה (kadar so mišljene kot soglasniki) se vse tri izgovarjajo /h/
- črka ו in ena od variant črke ב se izgovarjata /v/
- črka ח in ena od variant črke כ se izgovarjata /χ/ (ostri h)
- črki ט in ת se obe izgovarjata /t/
- črka ס in ena od variant črke ש se obe izgovarjata /s/
- črka צ in skupina תס izgovarjata /ts/ (poslovenjeno: c)
Samoglasniki
urediZa zapis samoglasnikov se uporablja naslednje tri možnosti:
- Samoglasnike se v hebrejščini pogosto popolnoma izpušča. Zgled za to je beseda כשר [košer], ki pomeni obredno čisto hrano. Zapis כשר je sestavljen samo iz soglasnikov: kšr, samoglasniki niso navedeni.
-
Marsikdaj pa se za zapis samoglasnikov uporablja nekatere izbrane soglasnike in sicer:
Soglasniki uporabljeni kot samoglasniki črka ime kot samoglasnik א Alef /a:/ (redko /e/) ה He /a:/ /e:/ /e/ ו Vav /u/ /o:/ י Jod /i/ (tudi /e:/ /e/) Zgled: ime mesta Jeruzalem se v hebrejščini zapiše ירושלים, kar so pravzaprav soglasniki Jrvšljm, pomenijo pa Jerušalaim.
- V posebnih primerih se samoglasnike zapisuje tudi s sistemom diakritičnih črtic in pikic. Ta sistem označevanja se v praksi uporablja samo v slovarjih in leksikonih ter v svetopisemskih tekstih, kjer je pravilna izgovorjava pomembna in ne sme biti dvoumnosti. Zgled: že omenjeno besedo כשר [košer] se po tem sistemu zapiše כָּשֵר, ime mesta Jeruzalem pa se po tem sistemu zapiše kot יְרוּשָׁלַיִם.