Kentaver (ozvezdje)
Kentaver (latinsko Centaurus) je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Je eno največjih ozvezdij, deveto po velikosti.
Ozvezdje | |
Latinsko ime | Centaurus |
---|---|
Kratica | Cen |
Rodilnik latinskega imena | Centauri |
Rektascenzija | 11h 05m 20.9415s–15h 03m 11.1071s[1] |
Deklinacija | -29.9948788°–-64.6957885°[1] |
Družina | Herkul |
Površina | 1060 (°)² (9. po velikosti) |
Glavne zvezde | 11 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 69 |
Zvezde s planeti | 10 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 8 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 15 |
Najsvetlejša zvezda | Alfa Kentavra (α Cen) (−0.27m) |
Najbližja zvezda | Proksima Kentavra (α Cen C) (4,24 sv.l., 1,30 pc) |
Messierova telesa | 0 |
Meteorski roji | Alfa Kentavridi Omikron Kentavridi Teta Kentavridi |
Sosednja ozvezdja | Zračna črpalka Gredelj Šestilo Južni križ Vodna kača Tehtnica (vogal) Volk Muha Jadro |
Vidno na širinah med +25° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - maj. |
Pomembne značilnosti
urediKentaver ima Proksimo Kentavra, rdečo pritlikavko, ki je najbližja zvezda (poleg Sonca) Zemlji kot tudi Alfo Kentavra, ki je dvojna zvezda s katero je Proksima Kentavra gravitacijsko vezana, tako da je ustvarjena trojna zvezda.
V ozvezdju se nahaja tudi Beta Kentavra, ki je četrta najbolj svetla zvezda na nebu in druga odkrita zvezda z magnitudo 1. Tu je tudi BPM 37093, za katero menijo, da je degenerirana zvezda, Omega Kentavra (najbolj svetla kroglasta kopica na nebu) in Kentavra A (eliptična galaksija)
Zgodovina
urediPrvič je ozvezdje omenil Evdoks (4. stoletje pr. n. št.), nato pa še Arat (3. stoletje pr. n. št.). Ptolemaj jo je uvrstil na svoj seznam 48 ozvezdij, poleg tega pa je katalogiziral še 37 zvezd.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Centaurus, constellation boundary«. The Constellations. International Astronomical Union. Pridobljeno 15. februarja 2014.
Zunanje povezave
uredi