Odpre glavni meni

Preglednica črkUredi

Osnovne črkeUredi

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodnem fonetičnem naboru črk):

črka ime izgovarjava feničanska ustreznica prečrkovanje1
stara grščina srednjeveška
grščina
(politonalna)
nova
grščina
slovenščina klasična
stara
grščina
nova
grščina
stara
grščina
nova
grščina
Α α ἄλφα άλφα alfa [a] [aː] [a]   alef a
Β β βῆτα βήτα beta [b] [v]   bet b
Γ γ γάμμα γάμμα
γάμα
gama [g] [ɣ~ʝ]   gimel g
Δ δ δέλτα δέλτα delta [d] [ð]   dalet d
Ε ε εἶ ἒ ψιλόν έψιλον epsilon [e]   he e
Ζ ζ ζῆτα ζήτα zeta [zd]
(ali [dz]?)
pozneje [zː]
[z]   zajin dz, z
Η η ἦτα ήτα eta [ɛː] [i]   het ē
Θ θ θῆτα θήτα theta [tʰ] [θ]   tet th
Ι ι ἰῶτα ιώτα
γιώτα
jota [i] [iː] [i], [j]   jod i, j
Κ κ κάππα κάππα
κάπα
kapa [k] [k~c]   kaf k
Λ λ λάβδα λάμβδα λάμδα
λάμβδα
lambda [l]   lamed l
Μ μ μῦ μι
μυ
mi [m]   mem m
Ν ν νῦ νι
νυ
ni [n]   nun n
Ξ ξ ξεῖ ξῖ ξι ksi [ks]   sameh x
Ο ο οὖ ὂ μικρόν όμικρον omikron [o]   ajin o
Π π πεῖ πῖ πι pi [p]   pe p
Ρ ρ ῥῶ ρω ro [r], [r̥] [r]   reš r
Σ σ
ς
(končna)
σῖγμα σίγμα sigma [s]   šin s
Τ τ ταῦ ταυ tau, tav [t]   tav t
Υ υ ὓ ψιλόν ύψιλον ipsilon [y] [yː]
(prvotno [u] [uː])
[i]   vav y
Φ φ φεῖ φῖ φι fi [pʰ] [f] izvor nejasen
(glej besedilo)
ph
Χ χ χεῖ χῖ χι hi [kʰ] [x~ç] ch
Ψ ψ ψεῖ ψῖ ψι psi [ps] ps
Ω ω ὦ μέγα ωμέγα omega [ɔː] [o]   ajin ō
  1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Številne črkeUredi

črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina arhaična grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϛ ϛ stigma στῖγμα st [st]
Ϟ ϟ   Qof kopa ϙόππα κόππα k [k]
Ϡ ϡ   Sade sampi σαμπῖ ss [sː], [ks], [ts]

Opuščene črkeUredi

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina arhaična grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϝ ϝ   Vav digama ϝαῦ δίγαμμα w [w]
Ͱ ͱ   Het heta ἧτα h [h]
Ϻ ϻ   Sade san ϻάν σάν s [s]
Ϸ ϸ   Šin šo š [ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz alfabeta izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanskem ali hebrejskem naboru črk.

Izpeljani nabori črkUredi

 
Najstarejši etrurski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna, še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim alfabetom
 
Stran iz Codex Argenteus, rokopisa biblije iz 6. stoletja v gotici

Po grškem alfabetu so se zgledovali številni drugi nabori črk:[3]

Grški alfabet imajo tudi za prednika armenskega nabora črk, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinskega nabora črk.[5]

Grški kodni naboriUredi

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v UnikoduUredi

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščinaUredi

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
0370         ʹ ͵         ͺ ͻ ͼ ͽ ;  
0380         ΄ ΅ Ά · Έ Ή Ί   Ό   Ύ Ώ
0390 ΐ Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο
03A0 Π Ρ   Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω Ϊ Ϋ ά έ ή ί
03B0 ΰ α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο
03C0 π ρ ς σ τ υ φ χ ψ ω ϊ ϋ ό ύ ώ  
03D0 ϐ ϑ ϒ ϓ ϔ ϕ ϖ ϗ Ϙ ϙ Ϛ ϛ Ϝ ϝ Ϟ ϟ
03E0 Ϡ ϡ (tu so koptske črke)
03F0 ϰ ϱ ϲ ϳ ϴ ϵ ϶ Ϸ ϸ Ϲ Ϻ ϻ ϼ Ͻ Ͼ Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)Uredi

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
1F00
1F10        
1F20
1F30 Ἷ
1F40        
1F50        
1F60
1F70 ά έ ή ί ό ύ ώ    
1F80
1F90
1FA0
1FB0   Ά ι ᾿
1FC0   Έ Ή
1FD0 ΐ     Ί  
1FE0 ΰ Ύ ΅ `
1FF0       Ό Ώ ´  

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znakiUredi

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni razmikalni zgled opis
U+0300 U+0060 (  ̀ ) »varia/krativec«"
U+0301 U+00B4, U+0384 (  ́ ) »oxia/tonos/ostrivec«
U+0304 U+00AF (  ̄ ) »makron«
U+0306 U+02D8 (  ̆ ) »vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308 U+00A8 (  ̈ ) »dialytika/preglas/diereza«
U+0313 (  ̓ ) »psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314 (  ̔ ) »"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342 (  ͂ ) »perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343 (  ̓ ) »coronis« (= U+0313)
U+0344 U+0385 (  ̈́ ) »dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345 U+037A (  ͅ ) »ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabeUredi

Uporaba v drugih jezikihUredi

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih naborov črk, ki so se kot prilagoditev grškega alfabeta razvijali dalje v samostojne nabore črk, so grški alfabet, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanostiUredi

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardno deviacijo.

AstronomijaUredi

Glavni članek: Bayerjevo poimenovanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je na primerv znana kot Alfa Kentavra (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

SkliciUredi

  1. Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum. 
  2. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X. 
  3. Coulmas 1996.
  4. Murdoch & 2004 156
  5. Stevenson 2007, str. 1158

Zunanje povezaveUredi