Wikipedija:Slogovni priročnik/Uvodni razdelek

V Wikipediji je uvodni razdelek uvod v članek in povzetek njegove najpomembnejše vsebine. Nahaja se na začetku članka, pred kazalom vsebine in prvim naslovom. Ni oblikovan kot novičarski uvod .. Nahaja se na začetku članka, pred kazalom in prvim naslovom. It is ni> uvodni odstavek v slogu novic.

Povprečni obisk Wikipedije traja nekaj minut. Uvodni razdelek je prva stvar, ki jo večina ljudi prebere, ko pride do članka in morda je to celo edini del članka, ki ga preberejo. Na kratko podaja osnovne informacije in spodbudi zanimanje za nadaljnje branje – vendar ne z draženjem bralca ali namigovanjem o tem, kaj sledi. Napisan mora biti v jasnem, dostopnem slogu z nevtralnim stališčem.

Uvodni razdelek samostojno predstavlja jedrnat pregled teme članka. Opredeliti mora temo, vzpostaviti kontekst, razložiti, zakaj je tema pomembna, in povzeti najpomembnejše točke, vključno z vsemi vidnimi različnimi stališči. Pomembnost teme članka se običajno ugotovi v prvih nekaj stavkih. Kot v samem telesu članka bi moral poudarek, ki je dan glavnemu gradivu, približno odražati njegov pomen za temo in sicer glede na zanesljive, objavljene vire. Razen osnovnih dejstev se pomembne informacije ne smejo pojavljati v uvodnem razdelku, če le-te niso obravnavane v preostanku članka.

Splošno pravilo je, da uvodni razdelek ne sme vsebovati več kot štiri skrbno sestavljene odstavke z ustrezno podprtimi viri, čeprav je običajno, da se sklici pojavijo v telesu članka in ne v uvodnem razdelku.

Elementi

Glej tudi: WP:Slogovni priročnik/Postavitev § Vrstni red poglavij

Uvodni razdelek lahko vsebuje elemente, predstavljene v naslednjem vrstnem redu: kratek opis, razločitvene povezave (hatnote), vzdrževalne oznake, infopolja, polja z opozorili o tujih znakih, slike, navigacijska polja (navigacijske predloge), uvodno besedilo in kazalo vsebine.

Struktura uvodnega razdelka:

{{Kratki opis}}
{{Hatnote}}

{{Članek za izbris}}
{{Lektura}}

{{Infopolje Elektrarna|name=...}}

{{Vsebuje posebne znake}}

[[Slika:Slika:Nuklearna_elektrarna_Krško.jpg|...|Slika JE Krško]]

'''Jedrska elektrarna Krško''' je ...

<!--Kazalo vsebine se samodejno generira, razen če je kazalo onemogočeno ali spremenjeno s posebno sintakso. Prav tako se kazalo ne izpiše, če članek vsebuje manj kot štiri naslove poglavij.

==Prvo poglavje==

• Kratek opis je jedrnata razlaga strani. Za več informacij glejte Wikipedija:Kratek opis in Wikipedija:Kratki opisi WikiProjekta.
• Razločitvene povezave morajo biti prvi vidni element stran, pred kakršnimi koli vzdrževalnimi oznakami, infopoljom ali sliko; če je bralec prišel do napačne strani, bo želel to najprej vedeti. Bralniki, ki omogočajo samo branje besedila in bralniki zaslona stran prikazujejo stran zaporedno. Razločitvena povezava »za teme z istim imenom ...« je včasih postavljena na začetek članka z namenom povezave do drugega članka, ki razpravlja o drugem pomenu naslova članka. V takšnih primerih mora biti vrstica izpisana ležeče in zamaknjena z uporabo predlog hatnote. Ne spremenite te začetne povezave v razdelek. Glej tudi WP:Hatnote.
• Oznake za izbris (obvestila za hiter izbris ali predlog za izbris).
• Oznake za vzdrževanje morajo biti umeščene pod razločitvenimi povezavam. Te oznake informirajo bralca o splošni kakovosti članka in jih je treba uporabniku predstaviti pred samim člankom.
• Oznake sloga datumov urednikom pomagajo vzdrževati doslednost v člankih.
• Infopolja vsebujejo povzetek informacij ali pregled v zvezi s temo članka, zato jih je treba postaviti pred katero koli besedilo (čeprav se v resnici običajno pojavijo ob strani besedila uvodnega razdelka). Glavna razlika med infopoljem in navigacijskim poljem je prisotnost parametrov: navigacijsko polje je popolnoma enako v vseh člankih kjer je vključeno, medtem ko ima infopolje v vsakem članku drugačno vsebino.
• {{Opozorilno polje za tuje znake}} opozarja bralce, da članek vsebuje tuje znake, ki jih njihova platforma morda ne podpira. Če je potrebno, mora biti opozorilo dovolj blizu besedilu, ki uporablja tuje znake. To polje se običajno uporabi izza kratkih infopoljih ali pred infopolji z dolgo vsebino.
• Slike. Tako kot pri vseh slikah, še posebej v uvodu, mora biti uporabljena slika relevantna in tehnično dobro izdelana. Običajno je tudi, da je glavna slika reprezentativna, ker zagotavlja vizualno asociacijo na temo in omogoča bralcem, da hitro ocenijo, ali so na pravi strani. Napisi pod sliko so del besedila članka. Če članek vsebuje razločitvene povezave, naj se uvodna slika umesti tik pred uvodnim besedilom. V nasprotnem primeru bi bralnik zaslona najprej prebral napis slike, ki je del vsebine članka, nato "skočil" izven članka, da bi prebral razločitveno povezavo, in se nato vrnil na uvodni razdelek, kar je nelogično zaporedje. Glej tudi Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike § Slika v uvodu.
• Stranski menuji so povezana zbirka povezav, ki se uporabljajo v več sorodnih člankih za lažjo navigacijo med temi članki. Umestitev stranskega menuja v uvodu se na splošno odsvetuje; lahko pa se vključi, po možnosti za sliko uvodnega razdelka in za infopoljem. Zunaj uvoda so stranski menuji pogosto umeščeni na vrh ali dno katerega koli poglavja članka.
• Vsi članki, razen najkrajših, se morajo začeti z uvodnim besedilom (»uvod«), ki poda pomen, vključi omembo pomembnih polemik in spodbudi bralce, da želijo izvedeti več. Uvod nima naslova; njegova dolžina mora biti sorazmerna z dolžino članka, vendar običajno ne presega štirih odstavkov. Glej tudi Wikipedija:Vodnik za izboljšanje člankov § Pisanje.
• Kazalo vsebine (ToC) se samodejno prikaže na straneh z vsaj štirimi naslovi. Izogibajte se lebdečemu ToC, če je to mogoče, saj krši standardiziran videz strani. Če morate uporabiti lebdeči TOC, ga zaradi doslednosti postavite v wiki kodi pod glavni razdelek . Uporabniki bralnikov zaslona pričakujejo, da bo kazalo sledilo uvodnemu besedilu; prav tako bodo zgrešili kakršno koli besedilo med TOC in prvim naslovom.

Sklici

Nadaljnje informacije: Wikipedija:Preverljivost in Wikipedija:Navajanje virov

Uvod mora biti v skladu s preverljivostjo, biografijami živečih oseb in drugimi pravili. V pravilih za preverljivost je navedeno, da je treba gradivo, ki je izpodbijano ali verjetno bo izpodbijano, in neposredne citate, podpreti z medvrstičnimi sklici (oz. sprotnimi sklici). Vse izjave o živečih osebah, ki so izpodbijane ali bi lahko bile izpodbijane, morajo vsebovati medvrstične sklice vsakič, ko so omenjene, vključno z uvodom.

Uvod je običajno manj natančen kot telo članka, zato je manj verjetno, da bodo informacije v glavnem delu nekontroverznih tem izpodbijane in zahtevale vir. Nujnost za sklicevanje v uvodu je treba določiti za vsak primer posebej s soglasjem urednikov. Zapletene, aktualne ali kontroverzne teme lahko zahtevajo veliko sklicev; druge malo pa ali nič. Prisotnost sklicev v uvodu člankov niti ni zahtevana niti prepovedana.

Ker se uredniki pogosto ne zavedajo te smernice, je treba vedno domnevati, kadar so oznake {{navedi vir}} pomotoma dodane uvodnemu razdelku, da se le te dodane dobronamerno.

Vsebina

Zagotovite dostopen pregled

Uvodni razdelek mora na kratko povzeti najpomembnejše točke, zajete v članku, tako da lahko stoji samostojno kot jedrnata različica članka. Razlog za pomembnost teme je treba predstaviti v uvodu (vendar ne z uporabo subjektivnih "puhlic", kot so "odmeven" ali "nagrajen" ali "legendaren"). Tu je še bolj kot v preostalem delu članka pomembno, da je besedilo dostopno. Uredniki naj se izogibajo dolgim odstavkom in preveč podrobnim opisom – podrobnosti so prihranjene za telo članka. Treba je razmisliti o ustvarjanju zanimanja za članek, vendar ne namigujte na presenetljiva dejstva, ne da bi jih opisali.

Naj bo uvodni razdelek dostopen čim širšemu občinstvu. Na splošno vpeljite uporabne okrajšave, vendar se izogibajte težko razumljivi terminologiji, simbolom, matematičnim enačbam in formulam. Kadar so neobičajni izrazi bistveni, jih je treba postaviti v kontekst, povezati in na kratko opredeliti. Subjekt mora biti postavljen v kontekst, ki je znan običajnemu bralcu. Na primer, lokacijo mesta je bolje opisati glede na območje ali večji kraj kot s koordinatami.

Razen osnovnih dejstev se pomembne informacije ne smejo pojavljati v uvodu, če niso zajete v nadaljevanju članka.

Poudarek na uravnoteženosti

V skladu s pravili uravnoteženosti bi moral poudarek, dan gradivu, odražati njegovo relativno pomembnost za temo, glede na objavljene zanesljive vire. To velja tako za uvod kot za telo članka. Če obstaja razlika v poudarku med obema, bi si morali uredniki prizadevati odpraviti neskladje. Pomembne informacije se ne smejo pojavljati v uvodu, če niso zajete v nadaljevanju članka - čeprav ni potrebno, da se vse kar je napisano v uvodu ponovi v telesu besedila. Izjeme vključujejo specifična dejstva, kot so citati, zgledi, rojstni datumi, taksonomska imena, številke primerov in titule. Tega opozorila ne bi smeli jemati kot razlog za izključitev informacij iz uvoda, temveč za uskladitev ovoda z gradivom v telesu članka.

Uvodni odstavek

Uvodni odstavki morajo opredeliti ali identificirati temo z vidika nepristranskosti, ampak na način, ki ni preveč natančen. Vzpostaviti mora kontekst teme, tako da navede nabor okoliščin ali dejstev, ki jo obkrožajo. Če je primerno, mora navesti lokacijo in čas. Prav tako mora določiti meje teme - na primer v uvodu članka Seznam svetnikov piše, da seznam zajema "vse ljudi, ki so bili razglašeni za svetnike, ne glede na to, katera Cerkev jih priznava".

Prvi stavek

Prvi stavek bi moral nestrokovnemu bralcu povedati, kaj ali kdo je subjekt in pogosto tudi kdaj ali kje.

Poskusite ne preobremeniti prvega stavka z opisom vsega pomembnega o temi. Namesto tega uporabite naslednji odstavek, da predstavite temo, in nato razširite ustrezne informacije po celotnem uvodu. Bodite previdni, da prvega stavka ne zatrpate z dolgim oklepajem, ki vsebuje izgovorjavo itd., zaradi česar je stavek težko brati; te podatke je treba umestiti drugje.

• Če je mogoče, naj bo naslov strani subjekt prvega stavka, čeprav obstajajo izjeme:
  • Če je naslov članka zgolj opisnega značaja – kot je to na primer "Električne značilnosti dinamičnih zvočnikov" – ni treba, naslov ni potrebno dobesedno navajati v glavnem besedilu.
  • Podobno, če je stran seznam, seznama ne predstavite kot "To je seznam X" ali "Ta seznam X ...". Jasnejši in bolj informativen uvod v seznam je boljši od dobesednega ponavljanja naslova. Lep primer tega je Seznam slovenskih besed ruskega izvora. (Glejte tudi Oblika prvega stavka spodaj.)
• Ko je naslov strani uporabljen kot subjekt prvega stavka, je lahko prikazan v nekoliko drugačni obliki in lahko vključuje različice, vključno z množinskimi oblikami (zlasti če so nenavadne ali nejasne) ali sinonimi.
• Če ima naslov razločitev v oklepaju, kot je Jagoda (ime), je treba "(ime)" v besedilu izpustiti.
• Datumi in/ali lokacije je treba vključiti v prvi stavek, če bralcu pomagajo hitro ugotoviti, ali so v pravem članku. Na primer, v članku Slovenska osamosvojitvena vojna se besedilo uvoda začne:

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ.

• Če je zadevo mogoče opredeliti, mora prvi stavek vsebovati kratko definicijo: takšno (kjer je mogoče), ki članek postavi v kontekst za nestrokovnjake. Podobno velja, če je naslov specializiran izraz, čim prej navedite kontekst.

• Izogibajte se konstrukcijam, kot je "[Subjekt] se nanaša na ..." ali "... je beseda za ..." – članek govori o subjektu, ni izraz za subjekt. Za članke, ki dejansko govorijo o izrazih, izraz napišite ležeče, da označite razliko med uporabo nekega izraza in njegovo omembo.
• Za teme, ki so pomembne zaradi samo enega razloga, je treba ta razlog običajno navesti v prvem stavku.
• Če članek govori o izmišljenem liku ali kraju, to jasno navedite.

Oblika prvega stavka

Če je naslov članka uradno ali splošno sprejeto ime subjekta, naj se ga v prvem stavku čim preje zapiše s krepko pisavo:

Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Če naslov članka ni splošno sprejeto ime, vključite naslov na čim bolj naraven način:

Prva dama ali prvi gospod Republike Slovenije je naslov, ki pripada ženi oz. možu Predsednika Republike Slovenije ... (Prva dama ali prvi gospod Slovenije)

Krepka pisava naslova in alternativnih imen

Samo prva pojavitev naslova in pomembna alternativna imena (ki bi se običajno morala preusmeriti na članek) so krepko poudarjena:

Mjanmár (uradno Zvezna republika Mjanmár) je država v Jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.

Znane okrajšave (v oklepajih) veljajo za pomembna alternativna imena v tem smislu:

Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (kratica OZN ali ZN) je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Če članek govori o dogodku, ki vključuje subjekt, ki nima glavnega članka, zlasti če je članek tarča preusmeritve, naj bo subjekt v krepkem tisku:

Azaria Chantel Loren Chamberlain (11. junij – 17. avgust 1980) je bila avstralska dojenčica, ki jo je ubil dingo ponoči 17. avgusta 1980 ... (Smrt Azaria Chamberlain, preusmerjeno iz Azaria Chamberlain)

Izogibajte se podvajanju

Podvajanja v prvem stavku naj bo čim manj. Uporabite prvi stavek članka, da navedete ustrezne informacije, ki niso navedene že v naslovu članka. Ni treba, da je naslov dobesedno naveden na začetku, če je opisen. Na primer:

Iraško–Pakistanski odnosi so odnosi med Irakom in Pakistanom.

Irak in Pakistan sta vzpostavila diplomatske odnose leta 1947.

Izjava odnosi so odnosi ne pomaga bralcu, ki ne pozna pomena diplomatskih odnosov. Druga različica smiselno vključuje nov podatek (da so bila razmerja vzpostavljena leta 1947) v prvi stavek, ne pa ponavljanje naslova.

Če naslova članka ni mogoče enostavno in naravno uporabiti v prvem stavku, besedila ne smete popačiti, da bi ga vključili. Namesto tega preprosto opišite temo in se izognite nepotrebnemu podvajanju.

Poplave reke Mississippi 2011 so bile serije poplav, ki jih je povzročila reka Mississippi aprila in maja 2011 in so bile med največjimi v ZDA v preteklem stoletju.

Velike poplave vzdolž reke Mississippi aprila in maja 2011 so bile poplave, ki jih je povzročila reka Mississippi aprila in maja 2011 in so bile med največjimi v ZDA v preteklem stoletju.

Nekaj podvajanja je včasih neizogibno. Na primer, Oxfordski angleški slovar mora biti v svojem članku imenovan s pravim imenom in se v prvem stavku ne more imenovati drugače kot slovar. Tudi v teh primerih mora prvi stavek zagotoviti podatke, ki niso podani v naslovu. Vendar poskusite stavek preoblikovati, kadar koli je to mogoče. Namesto:

Oxfordski angleški slovar je slovar angleškega jezika.

razmislite o:

Oxfordski angleški slovar je glavni slovar angleškega jezika.

Oba vsebujeta nekaj podvojevanj, vendar je drugi boljši, ker nam pove, da je Oxfordski angleški slovar najbolj cenjen angleški slovar na svetu.

Izogibajte se tem pogostim napakam

Povezav ne smete zapisati krepko, če se naslov v prvem stavku uvoda ponovi:

Nagrada Babe Ruth se podeljuje vsako leto igralcem Major League Baseball (MLB) z najboljšo predstavo v končnici.

Nagrada Babe Ruth se podeljuje vsako leto igralcem Major League Baseball (MLB) z najboljšo predstavo v končnici. Nagrada je poimenovana po legendarnem igralcu baseballa Babe Ruth in je bila prvič podeljena leta 1949 , eno leto po smrti Ruth-a.

Na splošno, če prvi stavek ne vsebuje naslova članka (ali pomembnega alternativnega naslova članka), ne uporabite krepkega sloga za besedilo, ki se uporabi (zgled iz Splošne volitve v Nepalu 1999):

Splošne volitve so se v Nepalu izvedle 3. in 7. maja 1999.

Splošne volitve so se v Nepalu izvedle 3. in 7. maja 1999.

Lastna imena in naslovi

Če je naslov strani zapisan ležeče (na primer umetniško delo, literatura, album ali ladja), mora biti njegova prva omemba zapisana krepko in ležeče:

Las Meninas (slovensko Dvorne dame) je slika iz leta 1656, ki jo je naslikal Diego Velázquez, ...

Dobri, grdi, zli (italijansko Il buono, il brutto, il cattivo) je italijanski epski film iz leta 1966 v žanru špageti vesterna ...

Če je omemba naslova članka obdana z narekovaji, mora biti naslov napisan krepko, narekovaji pa ne:

"Yesterday"je pesem, ki jo je leta 1965 prvotno posnela skupina the Beatles za njihov album Help!

Izgovorjava

Nadaljnje informacije o o oblikovanju izgovorjave v prvem stavku: Wikipedija:Slogovni priročnik/Izgovorjava

Če ima ime članka izgovorjavo, ki ni očitna iz njegovega črkovanja, vključite njegovo izgovorjavo v oklepaj za prvo pojavitvijo imena. Večina takih izrazov so tuje besede ali besedne zveze (mate , coup d'état), lastna imena (Ralph Fiennes, Tao Te Ching) ali zelo nenavadne slovenske besede (sinekdoha, džus). Če bi izgovorjave sicer preveč zakrivala prvi stavek, jo je priporočljivo premakniti v opombe ali kam drugam v članek.

Ne vključite izgovorjave imen tujih držav, katerih izgovorjava je dobro znana v slovenščini (Francija, Poljska). Ne vključujte jih običajnim slovenskim besedam, tudi če je njihova izgovorjava neintuitivna (smeh, meč). Če je ime članka sestavljen iz več besed, vključite izgovorjavo samo za besede, ki jo potrebujejo, razen če so vse tuje (vse besede Jean van Heijenoort, vendar samo Chesarek v Ferdinand Chesarek). Podrobnejšo razpravo o izgovorjavi se lahko v članek vključi kasneje.

Kontekstualne povezave

Prvi stavek mora vsebovati povezave na širše ali bolj elementarne teme, ki so pomembne za temo članka, ali pa ga umestiti v kontekst, kjer je opazen.

Na primer, članek o zgradbi ali lokaciji naj vsebuje povezavo do širšega geografskega območja, katerega del je.

Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

V članku, ki opisuje tehnični ali žargonski izraz mora prvi stavek ali odstavek običajno vsebovati povezavo do področja, iz katerega izvira izraz.

V heraldiki so tinkture barve, ki se uporabljajo za upodobitev grba.

Prvi stavek članka o osebi mora biti povezan na stran ali strani o temi, kjer je oseba dosegla vidnost. Vsebuje osnovne podatke o osebi, o kateri govori članek. Tu še ni podatkov o dosežkih, nagradah, priznanjih ...

Robert Hooke [ròbert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Točno, kaj zagotavlja kontekst, potreben za razumevanje določene teme, se zelo razlikuje od teme do teme.

Gemara je sestavni del Talmuda, ki vključuje rabinsko analizo in komentarje Mišne.

Vendar ne dodajajte kontekstualnih povezav, ki niso neposredno povezane z definicijo teme ali razlogom za pomembnost. Na primer, prvi stavek Vana Cliburna se navezuje na hladno vojno, ker je njegova slava deloma nastala zaradi njegove zmage na tekmovanju Čajkovskega, ki je bila uporabljena kot simbol hladne vojne. Prvi stavek strani o nekom, ki je zaslovel v petdesetih letih 20. stoletja iz razlogov, ki niso povezani s hladno vojno, sploh ne bi smel omenjati hladne vojne, čeprav je hladna vojna del širšega zgodovinskega konteksta življenja te osebe. Iz istega razloga se ne povezujte z leti, razen če ima leto nekaj posebnega pomena za temo.

Povezave, ki niso potrebne za vzpostavitev konteksta in se pojavljajo pred poudarjenim izrazom, odvrnejo pozornost od teme in jih je treba izpustiti, tudi če bi bile primerne drugje v besedilu. Na primer, titulo ali položaj osebe, kot je polkovnik, se seveda pojavi pred njenim imenom, vendar beseda "polkovnik" ne bi smela imeti povezave, saj ne vzpostavlja konteksta. (Vendar ne preoblikujte stavka nerodno samo zato, da preprečite, da ne bi potrebna kontekstualna povezava prišla pred poudarjenim izrazom.)

Podpolkovnik James Augustus Grant, škotski častnik in raziskovalec, * 11. april 1827, Nairn, Škotska, † 11. februar 1892, Nairn.

Organizmi

Glej tudi Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija § Naslovi člankov in domača imena in WP:Dogovori o poimenovanju § Živa bitja.

Kadar je za naslov članka uporabljeno splošno (ljudsko) ime, se prvi stavek uvoda začne s krepko zapisanim splošnim imenom. Temu sledi sledi v okroglem oklepaju ležeče in krepko zapisano znanstveno ime. Alternativna imena je treba omeniti in jim dodati sklice iz zanesljivih virov v besedilu, kjer je primerno, in jih zapisati s krepkim tiskom v uvodu, če so v splošni uporabi, ali drugje v članku (z ali brez krepkega pisave, po urednikovi presoji), če so manj uporabljena. Neslovenskih splošnih imen ni potrebno vključevati, razen če se pogosto uporabljajo tudi v slovenščini, npr. regionalno; če so vključeni, morajo biti zapisani v ležečem tisku.

Pri poimenovanju člankov o posameznih taksonih se držimo slovenskih imen, če so bila objavljena v zanesljivih virih.

Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) ...

Če je naslov članka znanstveno ime, obrnite vrstni red znanstvenega in splošnega imena (če je le-to poznano) ter znanstveno ime napišite krepko in ležeče.

Aethalopteryx elf je vrsta vešče iz družine lesovrtov, ki so jo prvič opisali leta 2011, odkrita pa je bila v Somaliji...

Obseg članka

V nekaterih primerih lahko definicija teme članka v uvodnem odstavku ni dovolj za popolno omejitev obsega članka. Zlasti je včasih potrebno opredeliti gradivo, ki ni v obsegu. Na primer, članek o vročini opozarja, da povišana telesna temperatura zaradi hipertermije ni v obsegu. Takšne razlage je najbolje narediti na koncu uvoda, da se izognemo zasičenosti in zmedi v prvem odstavku. Pričakuje se, da se te informacije in drugo meta gradivo v uvodu ne pojavijo v telesu članka.

Biografije

Povzetek ključnih točk glavne smernice o tem:

• Gradivo o enciklopedično pomembnih kontroverznih temah, ki je podprto z zanesljivimi viri, ne sme biti potisnjeno v ozadje, niti ne sme prevladati; uvod mora pravilno povzeti celoten članek.
• Nedavni dogodki, ki lahko vplivajo na temo, se obravnavajo v zgodovinskem kontekstu; najnovejše ni nujno najpomembnejše. Uravnotežite novo informacijo z obstoječo in ji dodelite ustrezno težo.
• Wikipedia ni spominska stran; ko oseba umre, se uvod ne bi smel radikalno spremeniti, niti se podrobno osredotočiti na smrt.
• Ne uporabljajte primarnih virov za zasebne podrobnosti o živih osebah, vključno z rojstnimi datumi.

Za več splošnih informacij o uvodih biografskih člankov glejte glavno smernico: Wikipedija:Slogovni priročnik/Biografije

Prvi stavek biografij

Nadaljnje informacije: WP:Slogovni priročnik/Biografije § Prva vrstica

V skladu z glavno smernico o tem mora začetni odstavek biografskega članka nevtralno opisovati osebo, zagotavljati kontekst, ugotavljati pomembnost in pojasnjevati, zakaj je oseba pomembna, ter odražati ravnovesje zanesljivih virov.

Prvi stavek običajno vsebuje:

1. Ime(na) in naziv(i), če obstajajo. Ravnanje z imenom subjekta je zajeto v WP:IMENA.
2. Datumi rojstva in smrti (če jih najdemo v sekundarnih virih – ne uporabljajte primarnih virov za rojstne datume živih oseb ali druge zasebne podatke o njih). Če so datumi dan–mesec–leto za rojstvo/smrt podani drugje v članku, potem je lahko za zagotavljanje konteksta dovolj navesti obdobje leto  – leto.
3. Kontekst (lokacija, narodnost itd.) za dejavnosti, zaradi katerih je oseba pomembna.
4. En ali morda več omembe vrednih položajev, dejavnosti ali vlog, ki jih je imela oseba, izogibanje subjektivnim ali spornim izrazom.

Zgledi:

Kleopatra VII. Filopator (starogrško Κλεοπάτρα Φιλοπάτωρ, latinizirano: Kleopátra Filopátor), kraljica Ptolemajskega kraljestva, * 69 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 12. avgusta 30 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt.

Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.

Poskusite se izogniti preobremenjevanju prvega stavka z opisovanjem vseh pomembnih podrobnosti o subjektu; raje razporedite relevantne informacije po celotnem uvodnem delu.

Alternativna biografska imena

Osnovna navodila za biografska imena so povzeta spoda; dodatne podrobnosti so zapisane v glavni smernici.

• Medtem ko bo za naslov biografskih člankov uporabljena splošno prepoznavna oblika imena, se lahko na začetku uvoda uporabijo polnejše oblike imena. Na primer, v članku Paul McCartney se besedilo uvoda začne: "Sir James Paul McCartney ...".
• Ime osebe predstavljeno v celoti, če je znano, vključno z imeni, ki so bila orajšana ali izpuščena v naslovu članka. Na primer, članek o Calvinu Coolidgu navaja njegovo ime kot John Calvin Coolidge mlajši
• Če je oseba po rojstvu preimenovala, se lahko navede tudi rojstno ime, če je ustrezno. Na primer, v uvodu se lahko omeni rojstno ime ženske, kadar obstajajo pomembne zadeve, preden je postala znana pod poročenim imenom; prav tako uvod članka o Caitlyn Jenner vključuje njeno rojstno ime William Bruce Jenner, ker je bila poznana tudi pod tem imenom.
• Če se za osebo v slovenščini pogosto uporablja hipokoristik (pomanjševalnica) namesto pravega imen, se ne vključuje v ime ali navede za njim, npr. Tom Hopper ima le ime Thomas Edward Hopper.
  • Prav tako sprejemljive so formulacije, kot je Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, poznan kot Sandro Botticelli, kadar je to primerno. Hipokoristikov ne postavljamo v narekovaje.
• Če je oseba splošno znana po vzdevku (za razliko od hipokoristika), je ta predstavljen med narekovaji za zadnjim imenom ali začetnico, kot za Bunny Berigan, ki ima ime Roland Bernard "Bunny" Berigan. Narekovaji niso zapisani s krepko pisavo.

Alternativna imena

Naslov članka se pojavi na vrhu bralčevega okna brskalnika kot naslov nivoja 1 nad besedilom članka, ki se ga lahko ureja - na sliki je obkrožen s temno rdečo barvo. Ime ali imena v prvem stavku se ne ujemajo vedno z naslovom članka. Ta stran nudi nasvete glede vsebine prvega stavka in ne naslova članka.

Glede na zasnovo programske opreme Wikipedije ima lahko članek le en naslov. Če je ta naslov ime, je treba v članku omeniti pomembna alternativna imena. To lahko vključuje drugačno črkovanje, daljše ali krajše oblike, zgodovinska imena in pomembna imena v drugih jezikih. Alternativna imena se lahko uporabljajo v besedilu članka v kontekstih, kjer so primernejša od imena, uporabljenega za naslov članka. Na primer, mesto, ki se danes imenuje "Gdansk", lahko v ustreznem zgodovinskem kontekstu imenujmo "Danzig".

Urednik mora uravnotežiti željo po podajanju vseh informacij, ki so na voljo bralcu, z zahtevo po ohranjanju berljivosti. Uporabite to načelo, da se odločite, ali boste alternativna imena omenili v prvem stavku, drugje v članku ali pa sploh ne.

Naslovu lahko v prvem stavku sledi eno ali dve alternativni imeni v oklepajuu.

Uporaba ločenega poglavja

Če obstajajo tri ali več alternativna imena ali če obstaja v zvezi s samimi imeni kaj pomembnega, se jih lahko premakne in opiše v ločenem razdelku z naslovom, kot sta "Imena" ali "Etimologija". Ko je tak razdelek ali odstavek ustvarjen, se alternativna slovenska ali tuja imena ne smejo premakniti nazaj v prvi stavek. Izjemoma je treba v uvodu obdržati lokalno uradno ime, ki se razlikuje od splošno sprejetega slovenskega imena.

Arhaična imena morajo biti kot jasno označena, tj. (arhaično: ime), in naj se ne postavijo v prvi stavek.

Tuj jezik

Čeprav Wikipedijin dogovor o poimenovanju priporoča uporabo slovenščine, obstajajo primeri, ko je tema članka v slovenskih virih najbolj znana po neslovenskem imenu. V tem primeru je morda naslov, ki ni v slovenščini, za članek bolj primeren. Spodbujajo se uporaba relevantnih imen v tujih jezikih, na primer imena ljudi, ki svojih imen ne pišejo v slovenščini.

Naslov pojmov, ki so v izvirniku v nelatinični pisavi, se prečrkujejo po pravilih slovenskega pravopisa.

Če je subjekt članka tesno povezan z neslovenskim jezikom, je lahko v uvodni stavek vključeno eno samo enakovredno ime v tujem jeziku, običajno v oklepaju. Na primer, članek o lokaciji v tuji državi bo običajno vključeval ustreznico v lokalnem jeziku:

Črnoviška oblast (ukrajinsko Чернівецька область, latinizirano: Černivec'ka oblast') je oblast na zahodu Ukrajine.

V prvem stavku uvoda ne vključujte tuje ekvivalente za alternativna imena ali za posebej dolga imena, saj to otežuje branje in zamegljuje bistvo uvodnega stavka. Ne vključujte tujih ustreznic v uvodni stavek zgolj zaradi prikaza etimologije. Razmislite o dodajanju tujejezičnih imen v opombe, v primeru da bi zameglila prvi stavek.

Ločevanje med jeziki naj poteka s podpičji; romanizacije nelatiničnih pisav pa z vejicami. Ne uporabljajte krepke pisave za zapis tujih imen, ki se običajno ne uporabljajo v slovenščini. Nekatere tuje izraze je treba pisati ležeče. Ti primeri so opisani v Priročniku za slog za oblikovanje besedila.

Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif), arabsko أبو عبد الله محمد الإدريسي, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.

Škrbine

Glej tudi: WP:TELO

Če je članek škrbina in ne vsebuje poglavij z naslovi, uvod morda ni potreben. Čeprav Wikipedia spodbuja razširitev škrbin, je to morda nemogoče, če zanesljivi viri informacij niso na voljo. Ko je članek dovolj razširjen, na splošno na približno 400 ali 500 besed, bi morali uredniki razmisliti o uvedbi naslovov poglavij in odstranitvi klasifikacije škrbin. Upoštevajte, da je priporočeno, da uvodni razdelek obsega eno do štiri odstavke, zato članki, ki vključujejo največ štiri polne odstavke, običajno ne potrebujejo uvoda.

Dolžina

primerna dolžina uvodnega razdelka je odvisna od celotne dolžine članka. Splošno smernica – vendar ne absolutno pravilo – je, da uvodni del običajno ne sme biti daljši od štirih odstavkov. Dolžina uvoda mora ustrezati pričakovanjem bralcev glede kratkega, a uporabnega in popolnega povzetka teme. Prekratek uvod pusti bralca nezadovoljnega; predolg pa je zastrašujoča, težko berljiv in lahko povzroči, da bralec na pol poti izgubi zanimanje. Naslednji predlogi glede dolžine uvoda so lahko koristni ("dolžina članka" se nanaša na velikost berljivega besedila):

Dolžina članka	Dolžina uvoda
Manj kot 15.000 znakov	En ali dva odstavka
15.000–30.000 znakov	Dva ali trije odstavki
Več kot 30.000 znakov	Tri ali štiri odstavki

Urejanje uvodnega razdelka

Vsi uporabniki lahko urejajo uvod s klikom na povezavo za urejanje celotnega članka. Povezava za urejanje samo za glavni razdelek ni nastavljena privzeto, vendar lahko registrirani uporabniki omogočijo eno ali obe od naslednjih nastavitve (obe zahtevata JavaScript):

• Nastavitve → Pripomočki → Videz →
• Nastavitve → Urejanje → Splošne možnosti →

Primerjava z uvodom v slogu novic

Navodila v Wikipediji niso napisana v slogu novic. Čeprav obstajajo nekatere podobnosti, kot je postavljanje najpomembnejših informacij na prvo mesto in omogočanje razumevanja teme tudi tistim bralcem, ki preberejo samo uvodni del, pa obstajajo tudi razlike. Uvodni odstavek časopisnega novinarstva je stisnjen povzetek samo najpomembnejših dejstev o zgodbi. Ta osnovna dejstva se včasih imenujejo "five Ws": kdo, kaj, kdaj, kje in zakaj. Novinarski uvodi so običajno dolgi le en ali dva stavka. Nasprotno pa je v člankih Wikipedije prvi stavek običajno definicija, uvod je daljši in na koncu nudi več informacij, saj je njegov namen povzetek članka, ne samo njegova predstavitev.

Čiščenje

Za seznam predlog sporočil, povezanih s čiščenjem uvodnih razdelkov, glejte Wikipedija:Sporočila predloge/Čiščenje#Uvod. Urednike spodbujamo, da uvode izboljšajo namesto da jih preprosto označijo.

Glej tudi

• Politika dobre definicije Wikipedije
• Lead section