Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe. Vsa vedenja in znanja, ki jih obsega heraldika, zaradi svoje obširnosti tvorijo posebno umetnostno zgodovinsko vedo.

Začetek grboslovja postavljamo v sredino 12. stoletja (približno v leto 1150, v čas križarskih vojn), ko se je začel uveljavljati srednjeveški družbeni red - fevdalizem. Zaradi obilice simbolike, ki se pojavlja v grbih, je grboslovje v tesni prepletenosti z rodoslovjem (genealogija), družboslovjem (sociologija), umetnostno zgodovino, orožarsko, socialno, politično, gospodarsko, cerkveno in še kakšno zgodovino.

Grboslovje v grobem delimo na:

  • splošno teorijo grboslovja;
  • zgodovino grboslovja;
  • grboslovno pravo;
  • grboslovno oblikovanje in slikanje.

Splošna grboslovna teorija razlikuje štiri glavne zvrsti:

  • krajevno grboslovje (grbi vasi, trgov, mest, občin, pokrajin, dežel);
  • cerkveno grboslovje (grbi cerkvenih dostojanstvenikov, bratovščinh, škofij, cerkvenih redov);
  • grboslovje stanovskih združenj (cehovskih skupnosti, narodnih skupnosti, v novejšem času političnih strank, društev, sindikatov,...);
  • osebno in rodbinsko grboslovje (grbi posameznikov in njihovih potomcev).

Heraldična območja

uredi

Heraldika se nedvomno spreminja skozi različne regije, saj razvoj grboslovja ni potekal enakomerno. Tako v Evropi poznamo sedem glavnih heraldičnih območji:

  • italsko-beneška heraldika[2] (obsega območje starih italijanskih državic),
  • iberska heraldika[3] (obsega Iberski polotok, delimo jo na špansko in portugalsko heraldiko),
  • francoska heraldika[5] (obsega območje današnje Francije),

Poznamo še nekaj heraldičnih območji, ki imajo značilno heraldiko, vendar jih obravnavamo pod okriljem zgoraj navedenimi območji: ruska[7], baltska[8], kavkaška[9] heraldika (ki bi jih lahko obravnavali pod vzhodnoslovansko); belgijska[10], karpatska[11], helvetska[12] oz. švicarska heraldika (ki bi jih lahko obravnavali pod srednje-evropsko); kanarska[13] heraldika (pod ibersko); irska[14] heraldika (pod angleško-škotsko). Potem je tu še balkanska[15] (ilirska) heraldika, ki temelji na Fojniškem grbovniku in jo težko povežemo s katerokoli skupino. Na slovenskem ozemlju se pojavlja srednjeevropska heraldika, ob obalnih mestih ba italsko-beneška heraldika.

Zunaj Evrope se je heraldika razvila šele, ko so prišli na to območje kolonizatorji ali se je heraldika razširila še tam. Ponekod zunaj Evrope se pojavljajo tudi t.i. atributirani (ang. attributed) grbi, ki so grbi podeljeni posameznikom ali območjim, ki so bili pokonji oz. niso več obstajala ob začetku heraldike (tako se ponekod omenja celo grb Jezusa).

Tako lahko tudi območja, kjer je heraldika nastopila pozneje kot v Evropi, razdelimo na heraldična območja:

Zgodovina heraldike

uredi

Predheraldično obdobje

uredi

To obdobje je v grobem trajalo do leta 1150. Že stara ljudstva so za ločevanje med sabo uporabljala različne geometrijske like. Takšne bojne znake so uporabljali že Asirci in Hetiti, najbolj pa Rimljani in Grki. Rimljani so za svoj simbol uporabljali orla (aquila), ki je bil tudi simbol vojaških enot. Grki pa so uporabljali razne znake za svoje bogove (sova za Ateno, lira za Apolona). V času 10. in prvi polovici 11. stoletja so začeli vitezi uporabljati, kasneje sprejete heraldične elemente- heraldična lilija, vrtnica, levi, panterji, zmaji. Takrat tudi grbi dobijo označevalno lastnost, poznani pa so že terminološki izrazi v stari francoščini, ki se združijo s staro angleščino, ko Viljem Osvajalec postane prvi angleški kralj.

Bojna heraldika

uredi

To obdobje je trajalo od 1150 do 1300. V tem obdobju se začnejo križarske vojne, v katerih so morali vitezi izmed množice plemičev ločiti prijatelja od sovražnika. Prav zaradi prepoznavnosti je bilo potrebno, da je podoba na ščitu preprosta in hitro ločljiva. Takrat se tudi pojavi krajevna heraldika. Navzočnost heraldike v naših deželah predstavljajo grbi trgov in mest, datirani konec 12. stoletja.

Turnirska heraldika

uredi

To obdobje je bila zlata doba turnirjev in tudi same heraldike, trajalo pa je od 1300 do 1500. Zaradi dodatne prepoznavnosti na viteških turnirjih so se takrat razvili tudi šlemni okrasi, podoba na ščitu pa je vse bolj označevala nosilca po njegovih lastnostih. V slovenskih deželah beležimo ravno v tem obdobju prve evidenčno urejene heraldične zbornike.

Diplomska heraldika

uredi

V tem obdobju so se končali viteški turnirji, trajalo je od leta 1500 do približno 1970. Takrat so grbi postajali vse bolj okrasni element, vladarskih hiš in držav. Takrat je bilo v grboslovje uvedeno razkošno okrasje. Grbi so postajali čedalje bogatejši in razdeljeni na vedno več polj, v premem sorazmerju z bogastvom njihovega lastnika. Z Napoleonovimi osvajanji so se razširili t.i. Napoleonovi atributi, ki niso heraldično pravilni (npr. Napoleonov orel), kar je bil hud udarec za heraldiko.

Restituirana heraldika

uredi

To obdobje se je začelo približno leta 1970. V njem so začeli strokovnjaki v heraldiko uvajati atribute in značilnosti njenega zlatega obdobja- turnirske heraldike.

Sklici

uredi
  1. »Germania - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
  2. »Italia - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
  3. »wappenwiki-Iberia«.
  4. »Britannia - WappenWiki«. wappenwiki.org. Pridobljeno 2. maja 2024.
  5. »wappenwiki-Francia«.
  6. »wappenwiki-Scandia«.
  7. »wappenwiki-Ruscia«.
  8. »wappenwiki-Balticum«.
  9. »wappenwiki-Caucasos«.
  10. »wappeniki-Belgica«.
  11. »wappenwiki-Carpathia«.
  12. »wappenwiki-Helvetia«.
  13. »wappenwiki-Canaria«.
  14. »wappenwiki-Hibernia«.
  15. »wappenwiki-Haemus«.
  16. »wappenwiki-Anatolia«.
  17. »wappeniki-Mundus Novus«.
  18. »wappenwiki-Outremer«.

Glej tudi

uredi