Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev

Vzorčna postavitev članka (za povečavo klikni na sliko).

Ta stran je vodič kakšno postavitev oz. videz naj ima tipični članek. Zapletenejše članke ja najbolje ustvariti na primeru že obstoječega članka z ustrezno strukturo. To ni vodič kako naj se uporablja wiki markup (za to glej Wikipedija:Urejanje strani).

Uvodni razdelek

Uvodni razdelek lahko vsebuje neobvezne (opcijske) elemente v sledečem vrstnem redu:

1. razločitvene povezave
2. označevalce vzdrževanja
3. infopolja
4. slike
5. navigacijska polja (navigacijske predloge)
6. uvodno besedilo
7. vsebino, ki je prikazana pred prvim poglavjem.

Telo strani

Poglavja znotraj telesa članka se pojavijo za uvodom in tabelo vsebine (za povečavo klikni na sliko).

Naslovi in poglavja

Poglavja in podpoglavja se začnejo z naslovi. Ti naslovi (s svojim prekinjanjem besedila) članke naredijo razumljivejše, organizirajo vsebino in ustvarijo tabelo vsebine, ki jo lahko uporabniki vidijo, skrijejo, če kliknejo skrij ali pa jo s spremembo svojih Nastavitev sploh ne prikazujejo. Zelo kratka ali zelo dolga poglavja in podpoglavja so videti v članku neurejeno in ovirajo tok pripovedi.

Naslovi sledijo šest-nivojski hierarhiji, ki se začne z 1 in konča s 6. Nivo naslova je določen s številom enačajev na vsaki strani naslova. Poglavje 1 (=Poglavje 1=) se avtomatično generira za naslov članka in ni primerno za uporabo znotraj telesa članka. Poglavja se pričnejo z drugim (==Poglavje 2==) in podpoglavja s tretjim nivojem (===Poglavje 3===), ter dodatnim četrtim nivojem (====Poglavje 4====), petim in šestim. Poglavja naj bodo zaporedna, tako do ne izpuščajo nivojev. Med poglavji (in odstavki) naj bo ena sama prazna vrstica; več praznih vrstic povzroči v oknu za urejanje članka preveč praznega.

Uporaba predlog za razdelke in povzetke

Kadar je poglavje povzetek drugega članka, ki vsebuje popolno razlago poglavja, naj se povezava na ta članek pojavi takoj pot naslovom poglavja. Uporabiš lahko predlogo {{Glavni}}, ki ustvari povezavo Glavni članek:.

Če eden ali več člankov vsebuje nadaljnje informacije ali dodatne podrobnosti (ne pa popolne razlage—glej zgoraj), naj se povezave na take članke uvrstijo takoj za naslovom tega poglavja, v besedilu članka pa naj se te povezave ne ponovijo. Te dodatne reference naj bodo, zaradi lažje bralčeve izbire, umeščene skupaj z predlogo {{Glavni}} (če le-ta obstaja), kot pa, da bi bile raztresene po besedilu poglavja. Uporabiš lahko eno izmed sledečih predlog s pomočjo katerih lahko ustvariš te povezave:

• {{Podrobno}}—izpiše Za podrobne podatke o tej temi glej:
• {{Glej}} in {{Glej2}} —izpiše Več informacij:
• {{Podrobnosti3}}—izpiše Za več podrobnosti o tej temi, glej
• {{Glej tudi}}—izpiše Glej tudi:

Npr., za vključitev "Glej tudi" povezave na članek Wikipedija:Napotki za urejanje, vtipkaj {{Glej tudi|Wikipedija:Napotki za urejanje}}, izpisalo se bo:

Glej tudi: Wikipedija:Napotki za urejanje

Odstavki

Poglavja so običajno sestavljena iz odstavkov. Seznami z alinejami naj bodo znotraj članka minimizirani; kakorkoli, seznam z alinejami je lahko uporaben v primeru, ko bi besedilo drugače bilo videti kot velika siva masa. Seznami z alinejami se tipično pojavljajo v poglavju s sklici, viri in zunanjimi povezavami na dnu članka. Med odstavki - tako kot med poglavji - naj bo ena sama prazna vrstica; alineje pa običajno ne ločujemo s praznimi vrsticami.

Število eno-stavčnih odstavkov naj bo minimizirano, ker prekinjajo tok pripovedi; isto velja tudi za predolge odstavke, ker jih je težko brati. Kratki odstavki in posamezni stavki običajno niso upravičeni do svojega lastnega podpoglavja; v takih primerih je zaželeno uporabiti alineje.

Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani

Ko uporabiš neobvezna standardizirana dodatna poglavja, naj se le-ta umestijo na konec članka, s ==poglavji nivoja 2 ==,, ki jim sledijo različne opombe (footers). V redkih primerih, ko je uporabno razdeliti ta poglavja (npr., za ločen seznam člankov iz časopisov od seznama knjig), nekateri urejevalci namesto poglavja tretjega nivoja (===Knjige===) raje uporabijo ali naslove tipa opisni seznam (;Knjige) ali poudarjeno besedilo ("Knjige").

Vrstni red poglavij

Kjer so uporabljeni, so dodatki in opombe umeščeni v tem vrstnem redu.

1. Dela ali publikacije
2. Glej tudi
3. Opombe in/ali Sklici
4. Nadaljnje branje ali Literatura
5. Zunanje povezave
6. Navigacijske predloge (navigacijska polja na koncu strani)
7. Geografske koordinate (če niso vključene v Infopolju) ali {{koord manjka}}
8. Normativna kontrola
9. Defaultsort
10. Kategorije
11. Škrbinske predloge

Dela ali publikacije

Vsebina: Seznam z alinejami, običajno urejen kronološko, ki vsebuje dela katerih avtor je subjekt članka.

Naslov: Uporablja se več različnih naslovov glede na témo subjekta. "Dela" naj bi se uporabljalo, ko seznam vsebuje postavke, ki niso pisne publikacije (npr., glasba, filmi, slike ali arhitekturne konstrukcije), ali če če je vključenih več tipov del. "Bibliografija", "Diskografija" ali "Filmografija" se uporabljajo občasno kjer je to primerno; vendar pa, "Bibliografija" ni najbolj primerno, ker ni jasno ali je omejeno samo na dela katerih avtor je subjekt članka. "Dela"/"Publikacije" naj bo v množini, čeprav vsebuje le eno postavko.

Poglavje Glej tudi

Vsebina: Seznam z alinejami, po možnosti urejen abecedno, ki vsebuje notranje povezave, ki se nanašajo na Wikipedijin članek. {{Portal}} in {{Wikipedia-Books}} povezave so običajno umeščene v to poglavje. Razmisli o uporabi {{Columns-list}}, če je seznam dolg.

Urejevalci naj zagotovijo kratko opombo, ko pomembnost povezave ni vidna na prvi pogled, ko pomen izraza verjetno ni splošno znan ali ko je izraz dvoumen. Npr:

• Ishemija— pomanjkanje oskrbe s krvjo

Ali povezava spada v poglavje "Glej tudi" je odvisno od presoje in zrave pameti urejevalca. Povezave v poglavju "Glej tudi" naj se nanašajo na témo članka in naj bodo omejene. Splošno pravilo pa je, da v poglavju "Glej tudi" ni ponovljenih povezav, ki so se že pojavile v telesu članka ali v navigacijskih škatlah. Zatorej, veliko kvalitetnih in obširnih člankov nima poglavja "Glej tudi".

Za povezave v poglavju "Glej tudi" velja, da ni potrebno, da se direktno nanašajo na témo članka - eden izmen namenov "Glej tudi" povezav je omogočiti bralcu raziskovanje obrobnih tém. Povezave v poglavju "Glej tudi" naj se ne povezujejo na strani, ki ne obstajajo (rdeče povezave) niti ne razločitvene strani.

Naslov: Najbolj običajen naslov za to poglavje je "Glej tudi".

Opombe in sklici

Opombe in Sklici (Notes and References) sta prikazana za Glej tudi (See also) (za večji pogled klikni sliko).

Za več podrobnosti o načinu kako ustvariti in formatirati ta poglavja , glej Wikipedija:Navajanje virov, še posebno "Kako ustvariti seznam sprotnih navedkov".

Vsebina: To poglavje, ali zaporedje poglavij, lahko vsebuje (1) razlagalne opombe, ki podajajo informacije, ki so preveč podrobne, da bi našle svoje mesto v telesu članka, (2) sprotne navedke, ki služijo preverljivosti določenih informacij v članku, (3) splošne vire (bibliografske postavke), ki niso natančno povezani z določenim delom besedila ali pa so tarča na katerega se nanašajo kratki sklici.

V določenem članku so lahko prisotne vse tri oblike. Če so vsebovani tako sklici navajanja kot tudi razlagalne opombe, se lahko kombinirajo v istem poglavju, lahko so ločene z uporabo funkcije skupinskih opomb. Zato so lahko na tem mestu eno, dva ali tri poglavja. Poglavje splošnih virov naj se nahaja za poglavji opomb, poglavje razlagalnih opomb naj bo pred sprotnimi navedki (sklici), če so le-ti ločeni.

Naslov: Naslov(i) teh poglavij so odvisni od tega kateri tip informacij je v njih prisoten in ali so tipi med seboj kombinirani ali ne. Možnosti so:

• za seznam izključno razlagalnih opomb: "Opombe"
• za seznam sprotnih navedkov (sklicev): "Reference", "Opombe", "Sklici"
• za seznam, ki vsebuje oba tipa opomb: "Opombe" (Uporabljene so lahko tudi "Reference" vendar so manj primerne)
• za seznam splošnih virov: "Viri".

Z izjemo "Bibliografije", naj bo naslov zapisan v množini, tudi če je v seznamu le ena postavka.

Nadaljnje branje

Vsebina: Neobvezni seznam z alinejami, po možnosti urejen abecedno, ki vsebuje nepretirano število publikacij, ki lahko pomagajo bralcu izvedeti več informacij o témi članka. Urejevalci lahko vključijo tudi kratka pojasnila. Publikacije navedene v seznamu v poglavju Nadaljnje branje so navedene v istem slogu navajanja, kot se uporablja v preostalem članku. Poglavje Nadaljnje branje naj ne podvaja vsebine poglavja Zunanje povezave in naj ne podvaja postavk v poglavju Sklici, razen če je poglavje Sklici predolgo. Namen tega poglavja ni shramba splošnih virov, ki si jih uporabil pri ustvarjanju vsebine članka.

Zunanje povezave

Poglavje Zunanje povezave je običajno zadnje poglavje (za večji pogled klikni sliko).

Vsebina: Neobvezni seznam z alinejami, ki vsebuje primerne spletne povezave - vsaka je opremljena s kratkim opisom. Te hiperpovezave naj ne bodo uporabljene znotraj besedila telesa članka, niti naj ne podvajajo povezave uporabljene že pri medbesedilnem sklicevanju. Poglavje "Zunanje povezave" je napisano v množini, tudi če je v seznamu le ena postavka. To poglavje se lahko nadomesti s poglavjem "Nadaljnje branje".

InterWikimedia povezave (vključno s predlogo InterWiki) na druge Wiki projekte (razen Wikislovarja in Wikivira) naj bodo umeščene le v tem poglavju. Ko uporabljaš večje grafične predloge kot je {{Zbirka}}, umesti interwiki povezave na začetek poglavja (tako se bo škatla pojavila blizu povezav in ne pod njimi). Če umeščanje takih povezav ustvari dolgo zaporedje desno poravnanih škatel na koncu članka, razmisli o uporabi navadnih URL povezav ali medbesedilnih predlog, kot je {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Ena kategorija}}. Za več informacij glej Wikipedija:Sorodni projekti.

Wikislovar in Wikivir povezave se lahko umestijo v to poglavje, vendar se lahko pojavijo tudi medvrstično (npr. na besedilo dokumenta o katerem teče razprava ali na besedo, ki bralcem mogoče ni poznana.).

Navigacijske predloge

Vsebina: Navigacijske predloge (navpolja na koncu članka), vključno z nasledstvenimi polji in geografskimi polji kot je {{Geografska lokacija}}. Večina navpolj se ne izpisuje v tiskanih verzijah Wikipedijinih člankov.

Formatiranje

Slike

V idealnem primeru naj bi bile slika razporejene znotraj članka enakomerno in naj bi bile pomembne za vsebino poglavja kjer so umeščene. Vse slike naj bi vsebovale tudi opisno razlago. Slika, ki bi bila večja od razpoložljivega prostora v 800×600 oknu, naj bo pomanjšana ali formatirana kot panorama. Poskusi ohraniti vizualno skladnost z ustrezno nastavitvijo velikosti slik in predlog na dani strani.

Pri umeščanju slik bodi pozoren na to, da jih ne umestiš preveliko število znotraj uvoda ali posameznega poglavja. Na splošno, če je v poglavju toliko slik, da so pri resoluciji ekrana 1024×768 prikazane tudi v sledečem poglavju, to verjetno pomeni, da je poglavje prekratko ali pa, da vsebuje preveč slik. Če ima članek veliko slik (toliko, da slike podaljšajo dolžino strani čez dolžino besedila), lahko uporabiš galerijo. Druga rešitev je ta, da ustvariš stran ali kategorijo teh slik v Wikimedijini zbirki in uporabiš namesto velikega števila slik ustrezno predlogo ({{Zbirka}}, {{Kategorija v Zbirki}}, {{Zbirka-medvrstično}} ali {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}). Na ta način se vse bodoče slike lahko najdejo in so dostopne, ko se članek razširi.

Kot splošno pravilo velja, da naj prednastavljena velikost slike ne bi bila večje od 220px. Temu splošnemu pravilu je omogočena izjema, ki lahko s posebnim parametrom sliko pomanjša ali poveča v obliki |XXXpx. Uvodna slika naj ne bo širša od "300px" ("upright=1.35"). Večje slika naj ne presežejo višine 500 px in širine 400 px - na ta način je zagotovljeno pravilno prikazovanje na manjših ekranih.

Izogibaj se izrazom kot je glej sliko na levi/desni strani, ... Umestitev slike je za bralce mobilne verzije Wikipedije drugačna. Namesto tega uporabi v slikah opis slike s katerim lahko sliko opredeliš.

Povezave

Več informacij: Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje

Povezovanje besed v članku na druge relevantne članke je pomemben del Wikifikacije člankov,. Wiki hiperpovezavo ustvariš tako, da besedo ali frazo umestiš med dvojne oglate oklepaje, takole: [[Lev]]. Običajno se izbere za povezavo prva pojavitev besede. Znotraj istega odstavka ne povezuj na isti članek več kot enkrat. Izogibaj se ustvarjanju povezav, ki ležijo ena poleg druge, ker bralec na ta način težko loči ali gre samo za eno ali več povezav ne da bi miško pomaknil čez povezavo.

Če fraza ali beseda v članku, ki ga urejaš ne ustreza naslovu članka na katerega hočeš narediti povezavo, uporabi povezavo z navpičnico. Vtipkaj točen naslov ciljnega članka, ki mu sledi navpičnica "|", za navpičnico pa vpiši frazo za katero želiš, da se izpiše. Okrog te kode vključi dvojni oglati oklepaj. Tu ustvari hiperpovezavo, ki bo bralca s klikom usmerila na druge Wikipedijine članke:

Janez in Miha sta prišla v bližino kmetije v [[Tržič, Italija|Tržiču]] v [[Italija|Italiji]].

Ko spremembo shraniš, se bo izpisalo:

Janez in Miha sta prišla v bližino kmetije v Tržiču v Italiji.

Vodoravna črta

Vodoravne črte-zaporedje pomišljajev (----), ki povzročijo prikaz ravne črte-ni zaželeno; t.j., v člankih naj se ne uporabljajo. Včasih so črte ločevale dele članka, če je članka vseboval več pomenov, to je sedaj rešeno s pomočjo razločitvenih strani.

Črte se lahko uporabijo za ločevanje odsekov znotraj določenih predlog (npr. {{Infopolje Knjiga}}), na pogovornih straneh ali v nekaterih drugih oblikah.

Glej tudi

• Wikipedija:Dogovori o poimenovanju