Odpre glavni meni

Misisipi

(Preusmerjeno s strani Mississippi)

Misisípi (angleško Mississippi River) je 3778 km dolga reka v ZDA. Skupaj s svojim še daljšim pritokom Misurijem se združi v Missouri-Misisipi, najdaljši veletok v Severni Ameriki.

Misisipi
Mississippi River map.png
Zemljevid reke Misisipi
Lokacija
DržaveZdružene države Amerike (98,5 %)
Kanada (1,5 %)
Fizične lastnosti
IzvirJezero Itasca
 ⁃ nadm. višina450 m
IzlivMehiški zaliv
Dolžina3733 km
Površina porečja2.980.000 km²
PretokMinneapolis: 210 m³/s
Saint Louis: 5150 m³/s
Vicksburg: 17.050 m³/s
Baton Rouge: 12.740 m³/s

Misisipi izvira v zvezni državi Minnesota in teče južno proti Mehiškem zalivu, kjer oblikuje svojo delto.

Misisipi severno od St. Louisa

Rečni tokUredi

Misisipi izvira v jezeru Itasca na severu Minnesote. Z Misurijem in Meramacom se združi pri mestu St. Louis v zvezni državi Misuri in z reko Ohio v Illinoisu. Misisipi odvodnjava celotno območje med Skalnim gorovjem na zahodu in Apalači na vzhodu, na severu do področja Velikih jezer. Teče skozi ozemlja desetih ameriških zveznih držav: Minnesote, Wisconsina, Iowe, Illinoisa, Missourija, Kentuckyja, Arkansasa, Tennesseeja, Misisipi in Louisiane, preden se v delti Misisipija približno 160 km južno od New Orleansa izlije v Mehiški zaliv.

Reka Misisipi je od Minneapolisa navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijo rečnih usedlin, je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 čevljev). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli 40 ton usedlin. Najgloblje mesto je pri Baton Rougeu, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi za morska plovila. Prek Intracoastal Waterway in Illinois Waterway je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.

PorečjeUredi

Misisipi ima četrto največje povodje na svetu, ki pokriva 3.220.000 km² in obsega cele ali dele 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Ta površina predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA. Najvišja točka porečja je Mount Elbert (4.400 mnm), najvišja gora Skalnega gorovja, najnižja pa Mehiški zaliv.[1] V zaliv se izliva kakšnih 160 km južno od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770 km, voda pa od izvira do izliva povprečno priteče v 90. dneh.[2]

Povprečni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000 m³/s,[3] kar ga uvršča na peto mesto med najbolj pretočnimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povprečni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretoka Amazonke.[4]

IzvirUredi

 
Izvir Misisipija v jezeru Itasca

V nasprotju z večino velikih rek izvirnica Misisipija ni ravno velika. Reka izvira iz jezera Itasca kot pet metrov širok potok. Jezero leži približno 47° 15' severne zemljepisne širine in 95° 12' zahodne dolžine, na nadmorski višini približno 450 m. Ker izvirsko jezero samo ne more biti izvir, saj se samo napaja iz pritokov, vidijo mnogi pravi izvir Misisipija v majhnem potočku nad jezero Itasca na nadmorski višini 512 m.

EtimologijaUredi

Ni sicer znano od kod pride ime »Misisipi«, vendar obstaja več možnosti. Morda izvira iz algonkinskega jezika in pomeni »oče rek« ali »oče vodovja«. Druga možnost bi bila beseda »mesipi«, ki v jeziku ljudstva Odžibva pomeni »velika reka«.

Iz besede »Misisipi« so izpeljani mnogi pojmi z vseh možnih področjih, kot npr. zvezna država Misisipi, misisipski aligator ali misisipski delta blues.

PritokiUredi

Večja mesta vzdolž rekeUredi

Metropolitanska površina Prebivalcev
Minneapolis-Saint Paul 3.615.901
St. Louis 2.900.605
Memphis 1.316.100
New Orleans 1.214.932
Baton Rouge 802.484
Quad Cities, IA-IL 382.630
St. Cloud, MN 189.148
La Crosse, WI 133.365
Cape Girardeau–Jackson MO-IL 96.275
Dubuque, IA 93.653

ZgodovinaUredi

Od leta 700 do približno 1600 se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana Misisipska kultura.

Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je 8. maja 1541 postal španski raziskovalec Hernando de Soto. Poimenoval jo je Rio de Espiritu Santo (špansko: Reka Svetega Duha). Leta 1673 sta se Louis Joliet in Jacques Marquette odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle je leta 1683 kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.

Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjih ZDA. Indijanska plemena kot Čeroki so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno za indijanski reservat.

Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v času ameriške državljanske vojne vojaško.

Z letom 1812 je na rečni liniji med New Orleansom in Natchezom začel voziti New Orleans, prvi Fultonov parnik z lopatastim vodnim kolesom. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil na parni pogon, leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom in Louisvilleom, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile bombaž v njuorleanško pristanišče, od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor po Yazooju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.

Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo železnice. Prva proga, Vicksburg-Jackson-Railroad, je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.

Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo Zebulon Pike, ki je na odpravo krenil decembra 1805. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezero Leech. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta 1832 odkril Henry Rowe Schoolcraft z drugimi.

Reko so v svetovni literaturi proslavile predvsem zgodbe Marka Twaina o Tomu Sawyerju in Huckleberryju Finnu.

Sklici in opombeUredi

  1. "Mount Elbert, Colorado". Peakbagger. Pridobljeno dne 21. maja 2014. 
  2. "General Information about the Mississippi River". Mississippi National River and Recreation Area. National Park Service. 2004. Pridobljeno dne 15. julija 2006. 
  3. "Americas Wetland: Resource Center". Americaswetlandresources.com. 4. november 1939. Pridobljeno dne 6. novembra 2010. 
  4. "Hydrologie du bassin de l'Amazone" (PDF). Grands Bassins Fluviaux, Paris. 22-24 November 1993. Pridobljeno dne 11. januarja 2012.