Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje

Povezovanje s pomočjo hiperpovezav je pomembna funkcionalnost v Wikipediji. Notranje povezave povezujejo projekt v celoto. Interwiki povezave povežejo projekt na sestrske projekte kot so Wikivir, Wikislovar in na Wikipedije drugih jezikov; zunanje povezave povežejo Wikipedijo na zunanji World Wide Web.

Ustrezne povezave zagotavljajo direkten dostop do lokacij znotraj in izven projekta; njihov namen pa je povečanje razumljivosti téme bralcu. Pri pisanju ali urejanju članka je pomembno razmisliti ne le o vsebini članka, ampak tudi o tem katere povezave bodo bralcu pomagale najti sorodne informacije in katere strani naj se povezujejo na ta članek. Izogibati se je potrebno tako nezadostnega kot tudi pretiranega povezovanja, kot je opisano spodaj.

Načela uredi

Wikipedija temelji na hiperpovezavah in se trudi »zgraditi splet« na način, ki omogoča bralcu enostaven dostop do koristnih informacij na ostalih straneh. Stran, iz katere se hiperpovezava aktivira, se imenuje sidro; stran, kamor hiperpovezava kaže, pa cilj.

Pri dodajanju povezav se vprašaj »Kolikšna je verjetnost, da bo bralec želel prebrati tudi tale drugi članek?« Upoštevaj tudi kje bi si bralec želel, da bi bila taka povezava vključena; npr., v uvodu članka, na začetku poglavij, v tabelah in v opisih slik. Toda preberi si spodaj o pravilu, da naj se povezava ustvari le za prvo pojavitev izraza.

Na splošno o slogu povezovanja uredi

  • povezovanje je lahko »neposredno« ([[Rašica, Ljubljana]], rezultat je Rašica, Ljubljana) ali »z navpičnico« ([[Rašica, Ljubljana|Rašica]], rezultat v besedilu je Rašica, toda še vedno se povezuje na članek »Rašica, Ljubljana«).
  • naslovi poglavij naj sami ne vsebujejo povezav; namesto tega uporabi predlogo {{glavni}} ali {{glej tudi}}, ki naj bosta umeščeni takoj za naslovom poglavja.
  • povezave naj ne bodo uporabljene v ponovitvi naslova v prvem stavku uvoda (zapisane v poudarjeni pisavi).[nb 1]
  • besede znotraj navedkov naj v splošnem ne bodo povezane; namesto tega razmisli o umestitvi ustrezne povezave na obdajajoče besedilo ali v poglavje »Glej tudi«.
  • kadar je to mogoče se izogni uporabi stikajočih se povezav, ker izgledajo kot da so ena sama povezava, kot je to v [[Slovenija|Slovenska]] [[hokej]]ska [[reprezentanca]] (slovenska hokejska reprezentanca). Razmisli o preoblikovanju stavka, izpustitvi ene izmed povezav ali o uporabi točnejše samostojne povezave (t.j. Slovenska hokejska reprezentanca).
  • članki s tehnično vsebino verjetno potrebujejo večjo gostoto povezav kot članki o bolj splošnih témah, saj vsebujejo večje število tehničnih izrazov.
  • v člankih ne ustvarjaj povezav na uporabniške strani ali na strani Wikiprojektov, razen v člankih o Wikipediji sami.
  • ne ustvarjaj po nepotrebnem: Če je tehnični izraz enostavno razložljiv z nekaj preprostomi besedami, le-to stori. Ustvari tudi povezavo, ampak ne sili bralca, da povezavo tudi uporabi, če želi stavek razumeti še posebno, če to zahteva stustiti se v gnezdene povezave(povezava, ki vodi na stran z drugim tehničnim izrazom, ki potrebuje novo povezavo, ki potrebuje novo povezavo, ...). Ne predvidevaj, da bo bralec sploh lahko dosegel povezavo, saj članek lahko natisne in bere kopijo na papirju.

Nezadostno in pretirano povezovanje uredi

Kaj naj bo povezano uredi

Članek je nezadostno povezan, če besede, ki lahko pripomorejo k razumevanju članka, niso povezane. Na splošno, povezave naj se ustvarijo:

  • na drug članek, ki bo pomagal bralcu razumeti članek v celoti (glej primer spodaj). To lahko vključuje osebe, dogodke in téme, ki že imajo članek ali pa ga očitno zaslužijo.
  • na članke z ustreznimi informacijami, npr.: »za več informacij glej Fourierova vrsta«.
  • na članke, ki razlagajo tehnične strokovne izraze, žargon ali slang izraze – v tem primeru lahko lahko namesto povezave (ali kot dodatek k povezavi) sam vključiš kratko definicijo. Če ustrezen članek v Wikipediji še ne obstaja, lahko bralec uporabi medjezikovno povezavo.

Ne boj se ustvariti povezave na še ne ustvarjen članek (glej poglavje Rdeče povezave spodaj).

Če misliš, da povezava ne sodi v besedilo članka, razmisli o tem, da bi jo prestavil v poglavje »Glej tudi«.

Kaj naj ne bo povezano uredi

Članek je pretirano povezan, če vsebuje prekomerno število povezav. Pretiranega povezovanja se je potrebno izogibati, ker bralcu ustvarja težave pri prepoznavanju in sledenju koristnim povezavam.[1] Razen če je povezava resnično koristna za témo članka:

  • se izogibaj povezovanja preprostih slovenskih besed.
  • se izogibaj povezovanja imen večjih geografskih značilnosti in lokacij, jezikov, ver in običajnih poklicev.
  • se izogibaj tvorjenju vrste povezav na osnovne pojme (t.i. »morje modrine«). Povezovanju preprostih besed v sosledju se izogni ali nadomesti vrsto povezav z bolj specifično – namesto [[nesreča]] [[ladja|ladje]] [[RMS Titanic]] (nesreča ladje RMS Titanic) raje [[potop ladje RMS Titanic]].
  • se izogibaj povezovanju merskih enot, ki so enostavno razumljive. Če je podan metrični in ne-metrični sistem enot, kot je v tem primeru 18 °C (64 °F), ni nobene potrebe po povezovanju merskih enot, saj vsaj eno izmed njih povprečen bralec razume.
  • se izogibaj povezovanju datumov (glej spodaj).
  • ne ustvarjaj povezave na stran, ki se preusmerja nazaj na stran kjer je ta povezava.

Na splošno, povezava naj se v članku pojavi le enkrat. Če je bralcem v pomoč, se povezava lahko ponovi v infopoljih, tabelah, opisih slik, opombah na koncu članka ali ob prvi ponovitvi za uvodom.

Uvodni razdelek uredi

Preveč povezav v uvodi povzroči, da je le-ta težko berljiv. V tehničnih člankih, ki vsebujejo nesplošne izraze, je potrebna večja gostota povezav kot je to običajno. V takih primerih poskusi v uvodu zagotoviti neformalno razlago in se hkrati poskusiš izogniti prevelikemu številu tehničnih izrazov. Le-te uporabi v članku kasneje; Wikipedija ni priročnik, vodič, učbenik ali znanstveni časopis.

Jasnost povezave uredi

Članek na katerega je ustvarjena povezava naj čim bolj ustreza izrazu, ki se prikazuje kot povezava: na primer, Ko je Mozart napisal svoj Rekvijem je boljše kot Ko je Mozart napisal svoj Rekvijem ali Previn je dirigiral Mozartov Rekvijem je bolje kot Previn je dirigiral Mozartov Rekvijem – na ta način je na prvi pogled jasno, da povezava kaže na članek o Mozartovem Rekvijemu in ne na rekvijem na splošno. Ni potrebno, da se ciljna povezava in labela povezave ujemata, povezava sama pa mora čim bolj intuitivna. Zatorej, povežete lahko »druga najdaljša Evropska reka« s ciljno povezavo 'Donava' in labelo povezave 'druga najdaljša Evropska reka'.

Za več informacij glej poglavje Povezave z navpičnico.

Točnost povezave uredi

Vedno povezuj na članek z najbolj točno témo, glede na kontekst želene povezave: tak članek običajno vsebuje več ustreznih informacij kot tudi povezav na bolj splošne téme. (V spodnji tabeli premakni miško čez modre povezave – na ta način boš videl ciljni članek.)

kaj vtipkaš kako se prikaže točnost
[[Slovenska abeceda]] Slovenska abeceda točno
[[Slovenski jezik|Slovenska]] abeceda Slovenska abeceda sorodno, toda manj točno
Slovenska [[abeceda]] Slovenska abeceda netočno
[[zastava Slovenije]] zastava Slovenije točno
[[zastava]] [[Slovenija|Slovenije]] zastava Slovenije netočno
[[Rekvijem (Mozart)|Rekvijem]] Rekvijem točno
[[Rekvijem]] Rekvijem netočno

Če članek o najbolj točni témi ne obstaja, naredi eno izmed sledeči stvari:

  • če članek o najbolj točni témi še ne obstaja, ustvari preusmeritveno stran na članek z bolj splošno témo, kot je to opisno v poglavju Preusmeritve. Npr., trenutno še ne obstaja članek o pesmi »Cleanup Time« iz albuma Double Fantasy. Ustvari Cleanup Time, ki preusmerja na članek o albumu.
  • če tudi članek o bolj splošni témi ne obstaja, potem ustvari rdečo povezavo; preberi tudi Rdeče povezave spodaj.

Če niti preusmeritev niti rdeča povezava nista primerni, namesto tega razmisli o povezavi na bolj splošen članek. Npr., namesto Baročne frizure, glede na kontekst napiši Baročne frizure, Baročne frizure, Baročne frizure ali frizure baroka.

Če obstoječi članek že ima posebno poglavje o témi, lahko narediš povezavo ali preusmeritev direktno na to poglavje, z dodanim številskim znakom (#) in imenom poglavja v članku. Npr., Obcestni potok je preusmeritev na Potok#Obcestni potok in v članku Gerard Peter Kuiper je povezava na Marsova atmosfera (natipkano kot [[Mars#Atmosfera|Marsova atmosfera]]), ki vodi do določenega poglavja v članku Mars. Ko to storiš, dodaj skrit komentar v ciljno poglavje kot je<!-- sem se povezuje "Gerard Peter Kuiper" -->; na ta način obvestiš bodočega spreminjevalca naslova poglavja, da naj popravi tudi vhodne povezave. (Uporabiš lahko tudi Predloga:Sidro - v primeru velikega števila povezav na to poglavje.)

Za povezavo poglavja znotraj istega članka, npr. v članku Potok, napiši: [[#Gozdni potok|gozdni potok]].

Tehnike uredi

Preusmeritve uredi

Glavni članek: Wikipedija:Preusmeritev.

Predvidevajmo, da potrebuješ povezavo »doberman«, članka o dobermanih pa še ni. Želiš si ustvariti preusmeritev iz »doberman« na »pes«, kar storiš na ta način: naredi povezavo na besedo »doberman«, kot da bi ta članek že obstajal: Ona je lastnica [[doberman]]a. Ko shraniš, ali prikažeš predogled, boš videl: Ona je lastnica dobermana. Klikni na rdečo povezavo in na ta način ustvari preusmeritveno stran; vnesi naslov ciljnega članka (v našem primeru, Pes), izberi to besedo in klikni na gumb »#PREUSMERITEV[[]]« spodaj. To bo ustvarilo sledeče besedilo: #PREUSMERITEV[[Pes]].

Prednost preusmeritev pred povezavami z navpičnico je v tem, da preusmeritve dovoljujejo poizvedovanje o tem katere strani se povezujejo na določeno témo. Poizvedovanje izvedemo s pomočjo uporabe Posebno:KajSePovezujeSem, ki nam omogoča

  • ustvarjanje novih člankov, ko obstaja večje število povezav na to témo
  • vzdrževanje povezav, npr. čiščenje vhodnih povezav in identifikacija povezanih člankov.

(Trenutno ne obstaja možnost kako uporabiti KajSePovezujeSem direktno na poglavja člankov.)

Povezave z navpičnico uredi

Prikazati želiš besedilo za povezavo, ki je različno od naslova povezanega članka. To lahko dosežeš s takoimenovanimi Povezavami z navpičnico. Npr: [[Henrik I. Angleški|Henrik I]], ki se prikaže kot Henrik I. Vendarle, biti mora jasno na kaj se povezava nanaša brez klikanja na povezavo. Pomisli na to kaj bo od povezave pričakoval bralec. Npr: Ko vidiš povezavo kot je ta [[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2008|Veslanje]] (ki se prikaže kot Veslanje), bo bralec pričakoval, da ga bo povezava vodila na splošen članek o veslanju, kot pa na Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2008. Izjemo lahko storiš takrat, ko je iz samega konteksta besedila jasno, da se povezava nanaša na določnejši članek, kot je to v predlogi EventsAt2008SummerOlympics, kjer vse povezave vodijo na članke o športih na teh OI.

  • Dvojina, množina in sklanjanje imen. Ko sklanjate, lahko storite takole: [[most]]u, ki takole v povezavo vključi končni »u« : mostu. To je lažje in jasneje za branje izvorne kode besedila kot [[most|mostu]]. To deluje za katerekoli besede, ki vsebujejo naslov članka in nekaj dodatnih črk. (To ne deluje za pripone, ki se začnejo z vezaji, opuščaji ali velikimi črkami.)
  • Razlikovanje velikih in malih črk. Povezave niso občutjive velike začetnice besed, zatorej ni potrebno uporabljati navpičnic kjer je edina razlika med besedo in ciljem velika začetnica (Wikipedijini naslovi člankov se skoraj vedno začnejo z veliko začetnico, medtem ko se povezane besede v besedilu običajno začnejo z malo začetnico). Vendarle, povezave razlikujejo velike in male črke, razen za prvo črko.
  • Intuitivnost. Povezave naj bodo čim bolj intuitivne in naj se držijo načela čim manjšega presenečenja. Zagotovi, da bralec ve kaj naj pričakuje ko klikne na povezavo. Če povezava bralca pripelje kam drugam od pričakovane, naj ga pripelje vsaj nekam kjer ima svoj smisle. Npr., ne napišite tega:

Richard Feynman je bil poznan tudi po svojem delu v [[parton|fiziki osnovnih delcev]].

Bralec ne bo videl skrite reference na partonski model dokler ne klikne ali ne postoji z miško nad povezavo fizika osnovnih delcev z navpičnico; referenca na partone je popolnoma izgubljena. (Take povezave so včasih poimenovane Velikonočna jajca.) Namesto tega, poveži članek v poglavju »glej tudi« ali z drugače predstavljenim besedilom:

Richard Feynman je bil poznan tudi po svojem delu v [[fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] (on je predlagal [[parton|partonski]] model).

  • Povezovanje z navpičnico in preusmeritve. Glede na poglavje Točnost povezave zgoraj, ne uporabljaj povezave z navpičnico kjer lahko uporabiš preusmerjen izraz, ki paše v kontekst besedila. Npr., predvidevajmo, da je stran Olesenitev preusmeritev na stran Les - medtem ko urejaš nek drug članek, želiš dodati povezavo na Olesenitev. Mogoče si v skušnjavi, da bi se izognil preusmeritveni strani z direktno povezavo: [[Les|Olesenitev]]. Namesto tega, napiši preprosto [[Olesenitev]] in ostalo prepusti sistemu. Ta način ima svoje prednosti – če je kasneje ustvarjen članek s točnejšo témo (v tem primeru Olesenitev), bo potrebno popravljati manj povezav v drugih člankih.

Povezave z navpičnico na poglavja člankov uredi

Povezovanje na določeno poglavje v članku je lahko uporabno, ker lahko vodi bralca direktno na informacijo kjer je podrobneje opisana originalna téma. Če si se odločil, da ne uporabiš preusmeritev, moraš uporabiti povezavo z navpičnico, saj format »Ime članka#Ime poglavja«, ni primerno za prikaz v članku. Format povezave na podpoglavje je [[Članek#Poglavje|ime povezave]]. Prosimo, da si pozoren na ime poglavja, ker je le to občutljivo na velike/male črke. Npr., za povezavo podpoglavja »Politika« v članku Slovenija, vtipkaj [[Slovenija#Politika|politika Slovenije]] (ki se bo prikazala kot politika Slovenije). Kot je omenjeno zgoraj, dodaj tudi skrit komentar na ciljno poglavje kot je <!-- "Quark" se povezuje sem --> - na ta način bo lahko nekdo, ki spreminja ime tega poglavja lahko popravil tudi povezave nanj. (Druga možnost je uporaba predloge {{Sidro}} v primeru večjega števila povezav na to poglavje.)

Zgodovina Téme: #REDIRECT[[Téma#Zgodovina]]

[[zgodovina Téme]]

[[Téma#Zgodovina|zgodovina Téme]]

Veliko tém, ki so primerne za povezovanje, so v Wikipediji trenutno napisane kot poglavje v članku in so potencialno primerne, da bi v prihodnosti postale samostojen članek. Npr., članek Avstralija lahko vsebuje kratko poglavje ==Zgodovina==, kar pa ne preprečuje, da bi nekdo napisal članek Zgodovina Avstralije. Včasih preusmeritvena stran podtéme na osnovno témo že obstaja, včasih pa jo je potrebno šele ustvariti. Slaba praksa je ustvarjanje direktnih povezav kot je Članek#Poglavje, ker navigacija postane neprikladna ko poglavje nadomesti vsebina novega članka. Namesto tega, povezujte preko preusmeritev, ker to malo stane in vzdrževanje postane lažje.

Povezave na Wikipedijine kategorije uredi

Wikipedija vsebuje kategorije člankov kot je npr. [[Kategorija:Fraze]]; vključevanje le-tega v članek uvrsti članek v to kategorijo. Povezavo na kategorijo samo ustvariš z spredaj dodanim dvopičjem.

Npr.: [[:Kategorija:Fraze]] se povezuje na Kategorija:Fraze, lahko uporabite tudi navpičnico: Fraze.

{{glej tudi kategorije|Fraze}} ustvari:

Rdeče povezave uredi

Notranja povezava, ki se prikaže v rdeči barvi, kaže na stran, ki še ne obstaja. Nekatere rdeče povezave nastanejo zaradi napak (napačno črkovanje ali pomota pri vpisovanju naslova); to se lahko enostavno popravi s pravilnim črkovanjem ali z uporabo povezave z navpičnico ali pa, če je to primerno, s kreacijo preusmeritve. Kakorkoli, veliko število rdečih povezav je upravičenih in kažejo na bodoči članek in vsekakor opogumljajo urejevalce pri ustvarjanju takšnih člankov.[nb 2]

Primerne rdeče povezave naj se ne razrešujejo z ukinitvijo povezave (z odstranjevanjem oglatih oklepajev). Če je rdeča povezava v kontekstu članka in, če ima téma možnost postati nepristranski, preverljiv in enciklopedičen članek, potem naj se povezava ohrani. Take povezave nimajo roka trajanja do katerega morajo biti »popravljene«. Rdeče povezave naj se odstranijo le, če kažejo na članke kateri verjetno ne bodo nikoli ustvarjeni, kot so imaena poglavij v knjigi ali, če njihov pomen v kontekstu članka ni pomemben.

Rdeča barva je prednastavljena barva za prijavljene uporabnike, ki jo lahko v svojih nastavitvah tudi zamenjajo.

Da povezava na neobstoječ članek postane bralcem uporabnejša, je lahko koristno ustvariti preusmeritev na ustrezen obstoječ članek ali poglavje, ali pa kreacija škrbine novega članka (poišči sorodne članke glede na dogovore o poimenovanju in kategorizacije).

Preverjanje povezav ko so ustvarjene uredi

Do ene najpogostejših napak pri povezovanju pride, ko urejevalec ne preveri, če ustvarjena povezava vodi na želeno stran. Besedilo povezave naj bo natančno, ker ima veliko Wikipedijinih strani podobne naslove. V izogib takim problemom, ki lahko bralce spravijo v nejevoljo, se priporoča naslednji postopek.

  1. Skrbno vtipkaj povezavo.
  2. Klikni na »Prikaži predogled«.
  3. V predoglednem načinu, klikni na povezave (ali pa jih odpri v novem oknu brskalnika) in preveri kam vodijo; popravi jih, če je to potrebno. Če ciljna stran ne obstaja, uporabi iskalnik – če ima članek slučajno drugače formuliran naslov ali pa, če je ciljna stran poglavje v kakem drugem članku. Glede na ugotovljeno prilagodi povezavo ali pa povezavo pusti rdečo.
  4. Klikni na »Shrani stran«.

Če sledite dogovore o poimenovanju, bo notranja povezava najverjetneje vodila na obstoječi članek. Če pa članka še ni, bo dobra povezava naredila ustvarjanje pravilno imenovanega članka lažje.

Posebni primeri uredi

Povezovanje datumov uredi

Povezovanje dan-mesec uredi

Ne povezuj na članke dan-mesec (24. februar in 10. julij), razen če se njihova vsebina nanaša na témo (koristen in primeren). Takšne povezave naj bodo posebej pomembne za témo in naj ne bodo le istočasni dogodek, ki se pojavi na isti datum. Npr., urejevalci naj ne povezujejo datuma (ali letnice) v stavku, kot je tale: »Prva konstitutivna seja Državnega zbora Republike Slovenije je bila 23. decembra 1992«, ker ima vsebina članka 23. december ali 1992 le malo zveze s DZ RS.

Reference na spominske dneve (Vidov dan) so obravnavane enako kot katerakoli druga povezava. Kronološki članki (1789, januar in 1940.) lahko vsebujejo povezane kronološke članke. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici.

Povezovanje let uredi

Ne povezuj na članke o letnicah (1795, 1955, 2007), razen če vsebujejo informacije, ki so koristne za témo — t.j, dogodki v članku o letnici naj vsebujejo pomembne podatke za témo in naj ne bodo le dogodki, ki se pojavijo v istem letu. Npr., Kronologija druge svetovne vojne je lahko povezana iz drugega članka o 2.sv. vojni, to velja tudi za 2010 v znanosti, kadar se piše o razvoju velikega hadronskega trkalnika v Cernu. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici.

Kronološki članki (1789, januar in 1940.) lahko vsebujejo povezane kronološke članke.

Merske enote, ki so enostavno razumljive uredi

Merske enote naj bodo povezane le, če niso enostavno razumljive. Zatorej, npr. dirham ali semis, kandela ali simens lahko štejemo med težko razumljive. Enote, ki so splošno poznane, običajno ni potrebno povezovati. Nekatere enote so težje razumljive le v nekaterih državah, drugje pa so dobro znane – te je mogoče smiselno povezati, razen, če je prisotna pretvorba, kot je to v 20 °C (68 °F) ali 68 °F (20 °C) (ker večina bralcev razume eno ali drugo enoto).

Poglavje zunanjih povezav uredi

Wikipedija ni zbirka povezav in članek, ki vsebuje le povezave, je v nasprotju s pravili »kaj Wikipedija ni«.

Skladnja uredi

Skladnja s povezavo na URL je preprosta. Vključi jo med enojna oglata oklepaja, s presledkom med URL-jem in besedilom, ki se bo izpisalo ob predogledu ali shranitvi strani:

[http://www.example.org Besedilo za prikaz]

Besedilo, ki se izpiše, je:

Besedilo za prikaz

URL se mora začeti z http:// ali s katerim drugim protokolom kot je ftp:// ali news://. Če protokol ni naveden, se bodo normalno izpisali oglati oklepaji  – [kot je tole].

Poleg tega, uporaba URL-jev brez označevalca oglatega oklepaja, bo avtomatsko ustvarilo povezavo, npr. http://www.example.org/http://www.example.org/. Kakorkoli, takšne uporabe v prihodnosti ne bo mogoče več uporabljati. Zatorej, v primerih, ko želiš prikazati URL, ker vsebuje določene informacije, je bolje za opis URL-ja uporabiti kratko obliko URL-ja (domensko ime): [http://www.example.org/ example.org], ki izpiše example.org.

Umestitev v članek uredi

Vgrajeni seznami se uporabljajo v podporo informacijam znotraj članka.

V poglavje Zunanje povezave se lahko vključijo povezave, ki se ne uporabljajo kot viri:

== Zunanje povezave ==
* [http://
* [http://

To poglavje je osnovno poglavje (najvišji nivo) in ga določa označevalec dvakratni enačaj. Zunanje povezave naj bodo v članku vedno zadnje poglavje. Je pred kategorizacijo in navigacijskimi predlogami.

Če pride do spora glede vrstnega reda povezav, naj bodo le-te urejene po abecedi.

Povezave na strani v tujih jezikih uredi

Najbolj so zaželene spletne strani v slovenskem jeziku. Povezovanje na ne-slovenske strani je za bralce lahko uporabno v sledečih primerih:

  • ko je téma članka spletna stran
  • povezovanja na strani z zemljevidi, diagrami, fotografijami, tabelami
  • ko spletna stran vsebuje informacije primerljive kvalitete ali ko slovensko-jezikovna stran s prevodom ni ugleden vir.

Če se za jezik pričakuje, da ga večina bralcev ne bo prepoznala, ali pa ni jasno razvidno iz naslova publikacije/knjige/članka/strani za kateri jezik gre, razmisli o tem, da navedeš jezik v katerem je stran napisana.

Jezik lahko označiš tudi z jezikovno ikono. To storiš s pomočjo Predloga:Ikona jezika {{Ikona jezika|<koda jezika>|<ime jezika v dajalniku>}}. Npr.:

  • {{Ikona jezika|es}} se prikaže kot: (špansko)
  • {{Ikona jezika|es|španščini}} se prikaže kot: (špansko).

Drugi način je uporaba {{ikona xx}}, kjer je xx koda jezika. Npr., {{ikona pl}} izpiše: (poljsko). Za seznam teh predlog glej Kategorija:Ikone za jezike in kode v seznamu kod ISO 639-2.

Tipi datotek in velikost uredi

Če povezava ni HTML ali PDF datoteka (zadnje omenjena se avtomatsko prepozna z ikono kot je tale: [1]), ugotovi tip datoteke. Na voljo sta sledeči uporabni predlogi: {{DOC-povezava}} in {{RTF-povezava}}. Če brskalnik za ogled datoteke zahteva programski dodatek (plug-in), lahko omenite tudi to. Če je povezava narejena na PDF datoteko, ki pa se ne zaključi s .pdf, lahko na konec dodaš #.pdf in na ta način povezavo označiš kot PDF.

Če je povezana datoteka velika (v primeru HTML upoštevaj velikost celotne strani vključno s slikami), je tudi ta informacija zelo uporabna. Če ima nekdo počasno povezavo, se na ta način lahko odloči, da je ne uporabi.

Medjezikovne povezave uredi

Povezovanje uredi

Medjezikovne povezave imajo lahko takšno obliko:

[[wikt:članek]], ki se izpiše kot: wikt:članek.

Simbol za navpičnico skrije prefix:

[[wikt:članek|]]članek.

Dodajanje besedila za navpičnico, dovoli izpis drugačnega besedila:

[[wikt:članek|Katerokoli besedilo]]Katerokoli besedilo

Plavajoča polja uredi

Plavajoča polja namenjena povezovanju člankov na druge projekte Fundacije Wikimedije kot sta Wikinavedek in Wikivir, lahko ustvarite s posebnimi predlogami za povezave, kot je {{Wikinavedek|Jimmy Wales}}. Prikazalo se bo polje z logom.

Glej tudi uredi

Opombe uredi

  1. Večina, ampak ne vsi, člankov ponovi naslov članka v poudarjeni pisavi, v prvi vrstici članka. Povezovanje članka nase povzroči poudarjeno besedilo; taka uporaba ni zaželena, ker se stran lahko prestavi, to pa preko preusmeritve povzroči neuporabno dvojno povezavo. Povezovanje dela poudarjenega besedila ravno tako ni zaželeno, ker spreminja vizualni učinek poudarjenega besedila; nekateri bralci bi lahko zgrešili vizualno navodilo, kar je osnovni namen poudarjenega besedila.
  2. V akademskih raziskavah se domneva, da so rdeče povezave verjetno vodilna sila pri rasti Wikipedije; glej Spinellis, D.; Louridas, P. (2008). »The collaborative organization of knowledge«. Communications of the ACM. 51 (8): 68–73. doi:10.1145/1378704.1378720. Večina novih člankov je ustvarjenih kmalu po tem, ko je v sistem vnešena nanje referenca.

Sklici uredi

  1. Dvorak, John C. (april 2002). »Missing Links«. PC Magazine.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave uredi

  • Silvers, V. L.; Kreiner, D. S. (1997), The Effects of Pre-Existing Inappropriate Highlighting on Reading Comprehension, Predloga:MASID