Predsednik Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je Vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije). Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa položaj zaseda Nataša Pirc Musar.

Predsednica Republike Slovenije
Trenutno: Nataša Pirc Musar od 23. december 2022
Rezidenca	Urad predsednice Erjavčeva 17 1000 Ljubljana
Mandat	5 let
Prvi nosilec	Milan Kučan
Spletna stran	http://www.up-rs.si/

V drugem krogu predsedniških volitev 2022 je bila po uradnih rezultatih volitev za novo predsednico izvoljena Nataša Pirc Musar, ki je mandat nastopila 23. decembra 2022. Še pred prevzemom oblasti, pa je zaprisegla pred Državnim zborom Republike Slovenije.

Predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije (1974–1991)

Funkcija predsednika je bila uvedena leta 1974 z Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije in Ustavo Socialistične republike Slovenije istega leta kot predsednika kolektivnega organa, ki je opravljal funkcijo šefa države na ravni republike in je bil ustreznica Predsedstvu SFRJ na zvezni ravni. Položaj se je imenoval Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Ta naziv je bil leta 1990 spremenjen v Predsednika predsedstva Republike Slovenije, ukinjen pa je bil z novo ustavo, sprejeto 23. decembra 1991, ko je bila vpeljana individualna funkcija šefa države, ki je v veljavi še danes: Predsednik Republike Slovenije.

Seznam predsednikov Predsedstva SR Slovenije

#	Ime	Mandat	Stranka
1.	Sergej Kraigher	1974–1979	Zveza komunistov Slovenije
2.	Viktor Avbelj-Rudi	1979–1984	Zveza komunistov Slovenije
3.	France Popit	1984–1988	Zveza komunistov Slovenije
4.	Janez Stanovnik	1988–1990	Zveza komunistov Slovenije, Združena lista socialnih demokratov
5.	Milan Kučan	1990–1991	Neodvisni

Predsednik Republike Slovenije (1991–danes)

Za podrobne podatke o tej temi glej Seznam predsednikov Republike Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor med pregledom častne straže (24. junij 2022).

Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Ustavo Republike Slovenije. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je tudi vloga vrhovnega poveljnika slovenske vojske. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.

Položajna zastava predsednika Republike Slovenije za vodna plovila MORS

Ustava Republike Slovenije o predsedniku

Položaj in funkcijo predsednika Republike Slovenije ureja Ustava Republike Slovenije v sklopu IV. (Državna ureditev) v sekciji C (Predsednik republike) s členi 102–109. Členi opredeljujejo predsednikovo funkcijo, izvolitev, prisego, nezdružljivostjo funkcije, njegovo nadomestitev, njegove pristojnosti, zakonsko moč ter odgovornost.

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.

— Ustava Republike Slovenije, 102. člen (funkcija predsednika republike)

Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.

Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.

— Ustava Republike Slovenije, 103. člen (volitve predsednika republike)

Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego: Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.

— Ustava Republike Slovenije, 104. člen (prisega predsednika republike)

Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

— Ustava Republike Slovenije, 105. člen (nezdružljivost funkcije predsednika republike)

V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik Državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.

— Ustava Republike Slovenije, 106. člen (nadomeščanje predsednika republike)

Predsednik republike:

• razpisuje volitve v Državni zbor;
• razglaša zakone;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• izdaja listine o ratifikaciji;
• odloča o pomilostitvah;
• podeljuje odlikovanja in častne naslove;
• opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.

Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

— Ustava Republike Slovenije, 107. člen (pristojnosti predsednika republike)

Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.

Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.

Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

— Ustava Republike Slovenije, 108. člen (uredbe z zakonsko močjo)

Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

— Ustava Republike Slovenije, 109.člen (odgovornost predsednika republike)

Glej tudi

• Seznam predsednikov Republike Slovenije
• Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
• Predsednik Vlade Republike Slovenije

Zunanje povezave

• Urad predsednika Republike Slovenije