Wikipedija

Anglija

Anglija (angleško England) je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Je največji in najgosteje poseljen del otoka Velika Britanija in pokriva večino njegovega južnega dela. Na severu meji na Škotsko, na vzhodu na Severno morje, na jugu na Rokavski preliv, na jugozahodu na Atlantski ocean, na zahodu na Wales in Irsko morje.

Anglija
England
Zastava Anglije
Zastava
Kraljevi grb Anglije
Kraljevi grb
Geslo: Dieu et mon droit  (francosko)
»Bog in moja pravica«
Himna: Uradno nobena; himna Združenega kraljestva »God Save the King«
Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu
Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu
Glavno mestoLondon
51°30′N, 0°7′W
Uradni jezikiangleščina1
Etnične skupine
(2006
[1][2])
90 % belcev
5,3 % Azijcev
2,7 % črncev
1,6 % mešane rase
0,7 % Kitajcev
0,6 % preostalih etničnih skupin
Demonim(i)Anglež / Angležinja
Vladaustavna monarhija
• monarh
kralj Karel III.
• premier
Rishi Sunak
Zakonodajalecparlament Združenega kraljestva
Združitev
• kralj Athelstan
927
Površina
• skupaj
130,395 km2
Prebivalstvo
• ocena 2007
51.092.0002
• popis 2001
49.138.831
• gostota
392/km2
BDP (PKM)ocena 2008 
• skupaj
1,9 bilijona USD[navedi vir]
• na prebivalca
38.000 USD[navedi vir]
BDP (nominalno)ocena 2008
• skupaj
2,2 bilijona USD[navedi vir]
• na prebivalca
44.000 USD[navedi vir]
HDI (2008)Rast 0,940
Valutafunt šterling (GBP)
Časovni pasUTC 0 (GMT)
• poletni
UTC +1 (BST)
Klicna koda44
Internetni TLD.uk3
  1. Angleščina je uveljavljena po de facto uporabi. Kornijščina je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine.
  2. Narodna napoved prebivalstva iz Pisarne narodnih statistik.
  3. V uporabi je tudi .eu kot del EU. ISO 3166-1 je GB, toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje.

Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je London. Po številu prebivalcev je tretje največje mesto v geografski Evropi (za Moskvo in Carigradom). Anglija ima več kot 54 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85% prebivalstva Združenega kraljestva.

Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu.

Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot sinegdoha za celotno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ali za celoten otok Velika Britanija.

Angleško zastavo, znano tudi kot križ sv. Jurija, sestavlja rdeč križ na belem polju.

Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije.

Etimologija in toponimija uredi

Glej tudi: toponimija Anglije

Ime »Anglija« (England) izvira iz stare angleške besede Engaland, kar pomeni »dežela Anglov« (land of the Angles).[3] Angli so bili germansko pleme, ki se je naselilo na območje Velike Britanije v zgodnjem srednjem veku. Prišli so s polotoka Algeln (sodobno angleško Anglia, staroangleško Engla land) na področju Kielskega zaliva (sedanja najsevernejša nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein) ob Baltskem morju.[4] Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena England leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538[5]. Najzgodnejša zapisana raba izraza, »Engla londe« izhaja iz poznega 9. stoletja, iz prevoda v staro angleščino dela Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva anglosaškega redovnika Bede Častitljivega. Izraz se je potem rabil v različnem smislu do sodobnega pomena in je pomenil »dežela, naseljena z Angleži«, ter je vključevala angleška ljudstva, kar je sedaj jugovzhodna Škotska, tedaj pa je bila Northumbria, del Angleške kraljevine . V Anglosaški kroniki je zapisano, da rokopisni zapis Knjiga Sodnega dne (Domesday Book) iz leta 1086 zajema celotno Anglijo, kar je pomenilo Angleško kraljevino, toda nekaj let kasneje je Kronika navedla, da je kralj Malcolm III. šel »iz Škotske v Lothian v Angliji«, kar je bilo uporabljeno v bolj starodavnem smislu.[6]

Najzgodnejša potrjena omemba Anglov se pojavlja v Tacitovem delu Germania iz 1. stoletja, v katerem je uporabljena latinska beseda Anglii.[7] Etimologija samega plemenskega imena je med učenjaki sporna – domneva se, da izhaja iz oblike polotoka Angeln, kotne oblike.[8] Kako in zakaj se je izraz, izpeljan iz imena plemena, ki je bilo manj pomembno od drugih, kot so Sasi, začel uporabljati za celotno državo in njene prebivalce, ni znano, vendar se zdi, da je to povezano z običajem klicanja germanskega ljudstva v Britaniji Anglosasi ali angleški Sasi, da bi jih razlikovali od celinskih Sasov (Eald-Seaxe) Stare Saške med rekama Weser in Eider v severni Nemčiji.[9] V škotski gelščini, drugem jeziku, ki se je razvil na velikobritanskem otoku, je saško pleme dalo svoje ime besedi za Anglijo (Sasunn).[10] Podobno je valižansko ime za angleški jezik »Saesneg«. Romantično ime za Anglijo je Loegria, povezano z valižansko besedo za Anglijo, Lloegr, in je postalo priljubljeno zaradi uporabe v arturjevski legendi. Albion se uporablja tudi za Anglijo v bolj poetični vlogi [20], čeprav je njegov prvotni pomen otok Britanije kot celote.

Alternativni izraz za Anglijo je Albion. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo.[11] Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v Corpus Aristotelicum. Piše nekako takole: »Onstran stebrov Herculesa, obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne.«[12] Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede albus (belo), nanaša na bele dovrske klife (med Anglijo in Francijo).

Geografija uredi

Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. [13][14] Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka Temza. Poleg nje so pomembne reke še Severn, Humber, Trent in Great Ouse.

Podnebje uredi

 
Predstavitev Zalivskega toka, ki se nadaljuje zahodno od Britanskega otočja kot Severnoatlantski tok.

Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi Zalivskega toka precej namočena a vendar toplega podnebja. [15] Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti zemljepisni širini. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C [16], najnižja pa -26 ° C [17].

Flora in favna uredi

Približno polovica gozdnih površin v Združenem kraljestvu je v Angliji. Najpogostejši drevesi sta hrast in bukev v nižinah in bor in breza v višje ležečih predelih. [18] Rastejo tudi češnja in jablana, uleks (Ulex europaeus) in številne vrste divjih rož.

Od živali so pogosti jeleni, kunci, zajci, jazbeci in lisice. Včasih so v Angliji živeli volkovi in divji merjasci, a so popolnoma izumrli. Obstaja veliko vrst ptic, kot so vrane, golob, ptice pevke, plazilci so izjemno redki. Žužkojedi in drugi mali sesalci so pogosti. Jež na primer, je reden obiskovalec mestnih parkov. Angleška morja so raj za mnoge morske sesalce. Sivi tjulenj, razmeroma redka žival na svetu, se nahaja v velikem številu ob angleški obali.

Zgodovina uredi

Glavni članek: zgodovina Anglije.

Prazgodovina uredi

Zgodovina države se v bistvu začne s pojavom otoka. Do 8500 pr. n. št. se je gladina morja v času zadnje ledenodobne otoplitve dvignila in proti koncu leta 7000 pr. n. št. je nastal otok. V neolitiku se je na otoku do okoli 4000 pr. n. št. začelo poljedelstvo in živinoreja.

Obdobje Rimljanov in pokristjanjevanje uredi

 
Kolonizacija Anglije leta 600

Rimljani so pod vodstvom Julija Cezarja v deželo prišli okoli 55 in 54 pr. n. št., sprva ne kot osvajalci, a so jo komaj stoletje kasneje kolonizirali. Po umiku Rimljanov okoli leta 410 n. št., so na območje prodrle škotske etnične skupine. V naslednjem obdobju so se priselila ljudstva Angli, Juti in Sasi. Tako se je začel v Britaniji zgodnji srednji vek. Anglosaški narodi so prinesli svojo germansko vero, ki se je na začetku 9. stoletja končala s pokristjanjevanje Anglije, čeprav je bila poganska vera je dolgo zelo razširjena.

Obdobje Vikingov uredi

Danski Vikingi so pozno v 8. stoletju začeli napadati Anglijo. Najprej so prišle le ropati, kasneje pa so se naselili in zgradili svoja naselja. Leta 878 je Alfred Veliki premagal veliko dansko vojsko pri Edingtonu. Nato se je danski kralj Guthrum, ki je pred tem že bil v stiku s krščanstvom krstil s 30 svojimi moškimi. Potem so se umaknili na svoje matično področje v Vzhodni Angliji (Danelaw). Ta dogodek je privedel do priznanja Alfreda kot vladarja v Merciji.

Visoki srednji vek uredi

Normansko osvajanje Anglije in zmaga Viljema Osvajalca je povzročila uvedbo učinkovitega fevdalnega sistema. Majhen normanski zgornji razred je skoraj v celoti nadomestil staro angleško plemstvo. Viljem je odredil ustanovitev Domesday Book (popis vsega imetja in prebivalcev), s katero je nadzoroval celotno populacijo in svoje posesti. Tako je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem vladanja. Sistem je bil predhodnik angleškega parlamentarnega sistema, ki obstaja še danes.

Družba v srednjem veku uredi

V obdobju od sredine 10. do sredine 14. stoletja se je po ocenah angleško prebivalstvo potrojilo, verjetno do šest milijonov ljudi. Ta razvoj je imel številne gospodarske in socialne posledice: kmetijstvo se je okrepilo z uvedbo sistema treh polj in obdelavo velikih območij. Vendar pa je bila s hrano samooskrba samo v klimatsko ugodnih in politično stabilnih časih.

Pozni srednji vek uredi

Značilnost poznega srednjega veka je bila stoletna vojna. Zamenjava Riharda II. s prihodnjim Henrikom IV. in napake v stoletni vojni so bili razlogi za izbruh vojne dveh rož.

Družba v poznem srednjem veku uredi

Po fazi rasti zgodnjem in kugi v poznem srednjem veku, je upočasnila razvoj Anglije. Po dveh težkih epidemijah kuge leta 1348 in 1361/62 je bilo več manjših izbruhov bolezni, ki je prepolovila prebivalstvo. Po tem ko so te minile, se je razvoj mest pospešil, zlasti London.

Elizabetinsko obdobje uredi

Po težavah Henrika VIII. z zagotavljanjem naslednika in po Mariji I. njegovi hčerki, se je leta 1558 na prestol povzpela Elizabeta I. Novo protestantsko kraljico so jo ljudje z navdušenjem sprejeli. Od začetka vladavine je bila morebitna kraljičina poroka poglaviten problem. Večkrat so jo prosili, naj zagotovi moškega dediča. Bila je odgovorna za izajanje reformacije, vendar tudi za poslabšanje odnosov s Španijo.

Do leta 1550 je po kugi angleško prebivalstvo naraslo na okoli tri milijone. Podeželsko prebivalstvo je močno prevladovalo. London je imel leta 1500 že več kot 60.000 prebivalcev, do konca stoletja pa že okoli 215.000 ljudi. Druga največja mesta so bila (leta 1500) bistveno manjša: Norwich z 12.000 in Bristol z 10.000 prebivalci.

Prebivalstvo uredi

Z več kot 54 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (Greater London). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer.

Jeziki uredi

V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. [19] Angleščina se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca".

Od 15. stoletja dalje je angleščina postala v Angliji splošno uporabljan/uveljavljen jezik. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine.

Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori valižanščino. [20]

Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. [21] Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. [22]

Religija uredi

Anglikanska cerkev ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. [23] Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so Westminstrska opatija, York Minster, Stolnica v Durhamu in Stolnica v Salisburyju.

 
Sv. Jurij, patron Anglije
Porazdelitev religij v Angliji
(stanje 2011[24])
Religija delež v %
prebivalstva
Krščanstvo 31.479.876 59,4 %
Islam 2.660.116 5,0 %
Hinduizem 806.199 1,5 %
Sikhizem 420.196 0,8 %
Judovstvo 261.282 0,5 %
Budizem 238.626 0,5 %
druge religije 227.825 0,4 %
neopredeljeni 13.114.232 24,7 %
ni odgovorilo 3.804.104 7,2 %
Skupaj 53.012.456 100 %

Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti.

Politika uredi

Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado.

Simboli uredi

Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja.

Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru. [25] Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe.

Trije levi (Three Lions) segajo v čas Riharda Levjesrčnega in tvorijo grb Anglije.

Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the King«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«.

Upravne enote uredi

39 Tradicionalnih grofij uredi

Glavni članek: Tradicionalne grofije Anglije.
 
39 tradicionalnih grofij

Teh 39 zgodovinskih grofij (angl. county, counties) obstaja že od srednjega veka. V svoji vlogi upravnih enot so bile od sredine 20. stoletja večkrat prestrukturirane, vendar pa obstajajo zgodovinske grofije v glavah ljudi še naprej. Velika mesta veljajo za del grofij, vendar so uspela dobiti status samostojnega okraja.

Trenutne upravne enote uredi

Glavni članek: Angleška grofija.
 
Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009

V 20. stoletju se je upravna struktura delno prilagodila mestom in na novo postavila. Tako je upravni enota Greater London nastala leta 1965. Leta 1974 je nastalo šest mestnih grofij (Metropolitan Counties) in tako imenovane ne-mestne grofije (Non-Metropolitan Counties), vključno z nekaterimi manjšimi novimi grofijami, kot so Avon, Humberside in Cleveland. Leta 1990 pa so jih spet razpustili.

Grofije (Counties) so razdeljene na okrožja (Metropolitan District), kar ustreza približno našim občinam glede na njihove naloge. Ta okrožja so običajno sestavljena iz različnih mest in manjših naselij, in nimajo neodvisno upravo. Govori se o " dvostopenjskem upravljanju " (prva stopnja: grofija, druga stopnja: okrožje).

Leta 1986 so ukinili uprave metropolitanskih grofij. Njihove naloge so bile prenesene na Metropolitanska okrožja. V svoji funkciji, lahko Metropolitansko okrožje imenuje unitarna oblast. Imena šestih mestnih grofij, ki so se ohranile, imajo le geografsko lokacijo ali so pomembne za statistične namene.

Velika mesta uredi

 
Angleška mesta

V angleškem jeziku, je razlika med city in town. Pravica imenovati se mesto - city, je dodeljena s kraljevo listino o imenovanju, tako imenovano Royal Charter. Po navadi gre staro pravico ali ima stolnico. Na primer, čeprav je St. David v Walesu majhen, z manj kot 2.000 prebivalci, je "mesto", Stockport, s svojimi 135.600 prebivalci pa samo "town". Vse urbanizirane upravne enote imajo tudi status okrožja.

Večja mesta; v oklepaju je napisano koliko prebivalcev ima posamezno mesto. Podatki so iz leta 2015.

Gospodarstvo in promet uredi

Gospodarstvo uredi

Anglija je ena izmed najbolj dereguliranih gospodarstev na svetu, z dohodki v povprečju na prebivalca 22.907 €[26]. Izvaja prosti trg, ima napredno infrastrukturo, je v smislu inflacije, obrestnih mer in brezposelnosti med najmočnejšimi v Evropi. Uradna valuta Anglije je angleški funt, ki je poleg ameriškega dolarja in evra ena glavnih konvertibilnih valut na svetu. Anglija predstavlja največji del gospodarstva v Veliki Britaniji, nenazadnje tudi zato, ker je v Londonu eno največjih finančnih središč na svetu[27]. Država je ena od vodilnih držav na področju kemijske in strojne industrije, zlasti vesoljske, obrambne in industrije programske opreme. Bank of England, ustanovljena leta 1694, je centralna banka v Veliki Britaniji.

Znanost uredi

 
Sir Isaac Newton je bil ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti

Ugledna angleška imena s področja znanosti in matematike so sir Isaac Newton, Michael Faraday, Robert Hooke, Robert Boyle, Joseph Priestley, Charles Darwin, Alan Turing, Francis Crick, Andrew Wiles, Stephen Hawking in Richard Dawkins (itd.). Kot rojstni kraj industrijske revolucije je bila Anglija v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju dom številnih pomembnih izumiteljev. Slavni izumi in odkritja Angležev so prvi računalnik, svetovni splet in kosilnica.

Promet uredi

 
Letališče London Heathrow

Avtoceste in hitre ceste v Angliji so v glavnem zgrajene. Tipična avtocesta je A1 Great North Road, ki se začne na vzhodu Anglije in teče mimo Londona v Newcastle upon Tyne. [28] Avtobusni prevozi so razširjeni po vsej državi, velika podjetja so National Express, Arriva in Go-Ahead. Rdeči dvonadstropni avtobusi v Londonu so znan simbol Anglije. Železniški promet v Angliji je eden najstarejših na svetu in je bil za potnike ustanovljen leta 1825. [29] Največje letališče je London Heathrow in se po številu mednarodnih potnikov šteje za največje letališče na svetu. [30] Približno 7.100 km plovnih poti je v Angliji. [31]

Izobraževanje uredi

 
King’s College (Cambridge), Univerza v Cambridgeu

Pri starosti treh do štirih let gre otrok v vrtec, star od štiri do enajst let hodi v osnovno šolo in v srednjo šolo od enajstega do šestnajstega leta. Po tem se dijak za približno dve leti nadaljevanja. Nadzor na državnih šolah izvaja Urad za standarde v izobraževanju in na zasebnih šolah (okoli 7% študentov) s strani neodvisnih inšpektoratov.

Umetnost in kultura uredi

Za angleško umetnost je značilna arhitektura, slikarstvo, umetna obrt in kiparstvo. [32]

Arhitektura uredi

Z letom 1175 se je začela rekonstrukcija kora v Canterburyjski stolnici, delo Viljema iz Sensa, pod vplivom gotske arhitekture v Ile de France. Agleška pozna gotika, tako imenovan perpendicular slog (1350-1530), je prisoten predvsem v gradnjah stolnic (kor v Gloucestru, kapela v Windsor), poleg preproste vertikalne strukture stene, pahljačaste oboke. Tudorski slog (1500-1600, predvsem palače) je mešanica pozne gotike in italijanske renesanse. Baročno-klasicističen razvoj, ki dokončno zapečatil kontinentalne arhitekturne ideje [[baroka in klasicizma, je zelo razširjen. Od konca 18. stoletja je bil poudarek na opremljanju prostorov in tehnologiji arhitekture železa, armiranega betona in stekla.

Slikarstvo uredi

V 10. in 11. stoletju je angleško slikarstvo začelo svoj prvi razcvet. Celinski vplivi, ki so prevladovali v začetku 15. stoletja in približno 300 let, so bili večinoma dejavnost tujih umetnikov v Angliji. Nov vrhunec je doseglo portretno slikarstvo sredine 18. stoletja z razvojem osnovi van Dyckove tradicije. Zgodnje 19. stoletje v Angliji je vplivalo na krajinsko slikarstvo.

Umetna obrt uredi

Angleški umetnost in obrt sta bili za vso Evropo pomembni od 18. stoletja dalje. Konec 18. stoletja je bila izumljena posoda iz industrijsko predelanega keramičnega materiala z jaspisom, v katerem so bili kosi obarvani s kovinskimi oksidi skozi in skozi. V 19. stoletju je prišla v Anglijo umetna obrt na vseh področjih, vključno s tiskanjem in knjižno dekoracijo.

Kiparstvo uredi

Kiparstvo je postalo že pomembno v prvih gotskih stolnicah in kot grobna plastika. Pomanjkanje lastnih ustvarjalnih moči je pomenilo pri določenem razvoju kiparstva odvisnost od kontinentalnih zmogljivosti.

Kuhinja uredi

 
Wembley-Stadion je s kapaciteto 90.000 sedežev največji nogometni stadion v Združenem kraljestvu

Od začetka moderne dobe je značilna hrana Anglije odvisna od naravnih izdelkov. [33] Primeri tradicionalnih angleških jedi so nedeljska pečenka, ribe v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in angleški zajtrk (Full English Breakfast), ki ga sestavlja slanina, klobase, paradižnik, kruh, fižol, gobe in jajca. Nekaj priljubljenih sirov so čedar, Red Leicester in Wensleydale. Tradicionalne angleške sladice so jabolčna in druge sadne pite, tudi puding, v zadnjem času, karamelni puding. Klasična pijača je čaj, čigar priljubljenost se je povečala s Katarino von Braganza [34], najpogostejša alkoholna pijača je vino (zlasti jabolčno), angleško pivo in temno pivo. [35]

Šport uredi

Anglija ima močno športno dediščino in je bila kodificirana v številnih športih 19. stoletja, ki so se igrali tedaj igrali po vsem svetu, tudi nogomet, kriket, ragbi, tenis, boks, badminton, skvoš, hokej, biljard, snooker, pikado, namizni tenis in košarka. FIFA priznava angleški klub Sheffield FC kot najstarejši uradni klub. [36] Angleška nogometna reprezentanca je zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1966. Danes je angleška Premier League najbolj gledana in najbolj donosna liga na svetu.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561«.
  2. ↑ [1]
  3. ↑ »England«. Online Etymology Dictionary (v angleščini). Pridobljeno 21. julija 2010.
  4. ↑ Ripley 1869, str. 570.
  5. ↑ England Oxford English Dictionary
  6. ↑ Molyneaux 2015, str. 6–7.
  7. ↑ Tacit. »Germania«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2008. Pridobljeno 5. septembra 2009.
  8. ↑ »Angle«. Oxford English Dictionary. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2011. Pridobljeno 5. septembra 2009.
  9. ↑ Crystal 2004, str. 26–27
  10. ↑ Forbes, John (1848), The Principles of Gaelic Grammar, Edinburgh: Oliver, Boyd and Tweeddale
  11. ↑ Foster 1988, str. 9.
  12. ↑ Gerald Massey: A Book of the Beginnings. Band 1, 2007, S. 440
  13. ↑ England
  14. ↑ »Fläche Englands im Reiseführer«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2014. Pridobljeno 25. junija 2017.
  15. ↑ Wie wird das Klima in England? Arhivirano 2015-02-15 na Wayback Machine. Woodlands Kent
  16. ↑ Temperaturrekord wechselt, BBC News
  17. ↑ MetOffice, Englisches Klima
  18. ↑ Flora und Fauna, Abschnitt England und Wales
  19. ↑ Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt
  20. ↑ Estimation of the number of Welsh speakers in England, Welsh Language Board, Januar 2007
  21. ↑ Graeme Paton: Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten. The Daily Telegraph, London, 1. Oktober 2007
  22. ↑ The Guardian: Polnisch wird Englands zweite Sprache
  23. ↑ Globale Anglikanismus am Scheideweg, PewResearch
  24. ↑ Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)
  25. ↑ Emblems of Britain auf projectbritain.com
  26. ↑ Office for National Statistics, Regional Accounts Arhivirano 2009-08-26 na Wayback Machine.
  27. ↑ Globaler Finanz-Index (2003-09) Arhivirano 2009-10-07 na Wayback Machine., PDF, City of London Corporation
  28. ↑ Britisches Parlament 2007, S. 17
  29. ↑ »27. September 1825: Eröffnung der Passagierbahn«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2013. Pridobljeno 25. junija 2017.
  30. ↑ Ardal O'Hanlon: Global Airlines. Elsevier, 2008. S. 205.
  31. ↑ David Else: Inghilterra. EDT srl, 2007. Seite 781
  32. ↑ http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro
  33. ↑ Else 2007, S. 76.
  34. ↑ „Katharina von Braganza“. Tea.co.uk. Abgerufen am 5. September 2009
  35. ↑ „Arten von Bier“. Icons of England. Abgerufen am 5. September 2009.
  36. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2014. Pridobljeno 25. junija 2017.

Zunanje povezave uredi

 
Poglejte si besedo anglija v Wikislovarju, prostem slovarju.
 
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anglija&oldid=6134420«