Odpre glavni meni

Podpičje; ) je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.

;

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek     
interpunkt ·

Splošna tipografija

znak & (et, in) &
zvezdica *
afna @
leva poševnica \
krogla
kareta ^
križec † ‡
stopinja °
ponavljaj ″ -"-
številski znak #
dvojni opuščaj
tilda (vijuga) ~
podčrtaj _
navpičnica (pokončnica) |
odstotek %

Redkejša tipografija

trozvezdje (asterizem)
interrobang
bršljanov list
romb


ZgodovinaUredi

Izvor podpičja lahko sledimo do italijanskega tiskarja Alda Manutija starejšega (Aldus Manutius). Manutij je rabil podpičje za ločevanje besed, ki so bile pomensko nasprotne, in za označevanje neodvisnih stavkov.

Podpičje v slovenščiniUredi

Podpičje se v slovenščini z razliko od pike ali dvopičja rabi le skladenjsko. S podpičjem ločimo posamezne dele povedi krepkeje kot z vejico in šibkeje kot s piko. Rabimo ga levostično; presledek je torej za njim in ne pred njim.

Podpičje v drugih jezikihUredi

V grščini podpičje označuje vprašanje, podobno kot latinski vprašaj.

V francoski tipografiji se podpičje, kot tudi mnogo drugih ločil, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.

Raba v računalništvuUredi

V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:

program PozdravljenSvet(output);

writeln('Pozdravljen svet!');

V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

int stevilo 0 ;

puts("Pozdravljen svet!") ;

Starejši programerji so nekako desnostično pisali pred podpičje še presledek, danes pa ga večinoma opuščajo, saj je povečini zapis kode v teh jezikih prost.

Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b.

Raba v matematikiUredi

V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico. Zgled:

 


Zunanje povezaveUredi