Maribor

mesto v Sloveniji

Maribor (O tem zvoku izgovorjava ) je z okoli 100.000 prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji, neformalna prestolnica Slovenske Štajerske in sedež Mestne občine Maribor. Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije.

Maribor
19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg
15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4205.jpg
18-07-04-Maribor-IMG 20180704 151256 560.jpg
Maribor Lent.jpg
FranciscanChurch Maribor.jpg
Zastava Maribor
Zastava
Grb Maribor
Grb
Maribor se nahaja v Slovenija
Maribor
Maribor
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′44.94″N 15°38′38.31″E / 46.5624833°N 15.6439750°E / 46.5624833; 15.6439750Koordinati: 46°33′44.94″N 15°38′38.31″E / 46.5624833°N 15.6439750°E / 46.5624833; 15.6439750
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaMaribor
Površina
 • Skupno40,98 km2
Nadm. višina
274,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno96.211
 • Gostota2.300 preb,/km2
DemonimMariborčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
2000 Maribor
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Maribor s Pohorja

V Mariboru je mdr. sedež druge največje slovenske - mariborske univerze in ene izmed dveh rimskokatoliških nadškofij na ozemlju Slovenije, pa tudi enega imed štirih višjih sodišč v Sloveniji.

Maribor je središče Podravske statistične regije in vzhodne kohezijske regije. Leži na 274,7 m nadmorske višine[3], 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Maribor se kot grad prvič omenja 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo.

Leta 2000 je bil Maribor Alpsko mesto leta, leta 2012 Evropska prestolnica kulture in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih.

ImeUredi

 
Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski omenja že leta 1124.[4]

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (forum) Marchpurch. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (civitatem) Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v Marprok, tudi Morpoh.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor - in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali Brandenburg. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno le Maribor. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor - mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.

ZgodovinaUredi

 
Maribor, Georg Matthäus Vischer, Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio, bakrorez, Gradec 1678

Najstarejša poselitevUredi

Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo.

Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom.

Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice.

V pozni bronasti dobi, tj. v 13.-12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih.

Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju.

Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo halštatske kulture so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja p.n.š in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 2. oz. 1. stoletja p.n.š.

V času rimske vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, villae rusticae.

Povzeto po Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče[1]

Prva omembaUredi

Mesto se je razvilo ob reki Dravi, pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.[navedi vir] Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

Judovska skupnostUredi

V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih judov sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. Geto je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom Maksimilijana I. leta 1496, so morali zapustiti mesto. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.[5]

V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin Israel Isserlein, ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru.

Mariborska sinagoga je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh še ohranjenih v Sloveniji.[6]

V mestu so še danes ostanki, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim Židovska ulica in Židovski stolp

Zgodnje 20. stoletjeUredi

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950.

2. svetovna vojnaUredi

Glavni članek: Druga svetovna vojna na Slovenskem

Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je nemška vojska 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel nemški okupacijski coni. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal Adolf Hitler, vodja Nemškega rajha. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal. 28. aprila 1941 je na zborovanju Sturmabteilung v Mariboru guverner Štajerske Siegfried Uiberreither dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: "Napravite mi to deželo spet nemško!" ("Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!").[7][8]

 
Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, Martin Bormann, Adolf Hitler, Otto Dietrich.

Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično streljali talce kot povračilni ukrep za nemške žrtve NOB. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.[9] Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII-D (tudi Stalag 306).[10]

29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom Bojana Ilicha sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v Volkmerjevem prehodu, kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor Osvobodilne fronte (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku).

Med vojno so zavezniki (anglo-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (Luftfahrtwerke Steiermark, kasnejša Tovarna avtomobilov Maribor). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.[11]

Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen glavni kolodvor, uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali šele 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila še na samem koncu vojne izjemno nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Še aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je še do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje.

Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti občutnejšo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom še vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti.

Nemci so se začeli pripravljati na umik. Že aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti Šentilju. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru Max Kinzer je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave Volkssturm je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo.

V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev Ante Pavelić, ki je potoval v konvoju.

V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je Jugoslovanska narodna armada (JNA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo partizanskih enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JNA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske ljudske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom Štefanom Pavšičem - Jurom se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni.

V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikanjem niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri Veliki kavarni izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.[12]

Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil Franjo Baš, kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. Glavni trg in železniško postajo Studenci) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne.

Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.[13]

Socialistična JugoslavijaUredi

Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.

20. maja 1945 je komanda mesta večino pristojnosti predala mestnemu ljudskemu odboru.

V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih središč v državi in regiji, konec 80. oz. v začetku 90. let je imel že okoli 120.000 prebivalcev, odtlej pa se njegova poseljenost zmanjšuje.

SlovenijaUredi

Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg.

InstitucijeUredi

V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi Računalniški center in Univerzitetni športni center Leona Štuklja ter rimskokatoliške nadškofije imajo tukaj sedež Institut informacijskih znanosti – IZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Agencija za železniški promet, višje sodišče in Upravna enota Maribor.

Grb in zastavaUredi

Grbu je osnova mestni pečatnik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični simboli: obzidje, odprta mestna vrata in golob nad njimi.

Grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je vhodni stolp z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim nadzidkom. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol Svetega Duha, ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je sv. Janez Krstnik.

 
Zastava občine Maribor

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

UpravaUredi

 
Mariborske četrtne skupnosti
Glavni članek: Mestna občina Maribor.

Maribor ima tradicionalno številne mestne predele, med njimi Center z Lentom, Koroška vrata, Studenci, Nova Vas, Borova vas, Kamnica, Melje, Magdalena, Radvanje, Tezno, Košaki, Malečnik, Tabor, Pobrežje in Dobrava ter Brezje.

ŽupaniUredi

Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 Saša Arsenovič. Prvi mariborski župan je postal leta 1798 Jožef Altmann. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: Alojz Križman, Boris Sovič, Franc Kangler, Andrej Fištravec in Saša Arsenovič (v tem vrstnem redu).

V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič.

GeografijaUredi

Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora z ostalimi pomembnimi kraji, kot so Ljubljana, Zagreb in Gradec (Graz).

PodnebjeUredi

Povprečna letna temperatura zraka je 9,0 °C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3 °C, najvišja pa v juliju 20,7 °C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.[14]

Povprečje letnih padavin je 1050 mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.[14]

DemografijaUredi

Razvoj prebivalstva[15]

1991 1996 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014
119.828 116.147 110.668 112.558 111.073 111.340 112.346 111.550 112.088

Znane osebnostiUredi

V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti:

Mate Šimundić, hrvaški in slovenski jezikoslovec slavist

GospodarstvoUredi

Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so TAM, MTT, Hidromontaža, Elektrokovina, Svila in Metalna so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni Melje med drugim delujejo MLM - Mariborska livarna Maribor, Henkel, TMI Košaki, TVT Boris Kidrič, Mlinotest. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes Poslovna cona TAM z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico.

V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva.

Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno - finančni sektor. V Mariboru je sedež Pošte Slovenije.

V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance [16]Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014 štiri podjetja s sedežem v Mariboru:

  • Pošta Slovenije d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
  • Dravske elektrarne Maribor DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih),
  • Elektro Maribor d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
  • SwatyComet d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)

Na lestvici časnika Dnevnik [17] 100 največjih podjetij, pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru:

  • Pošta Slovenije d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
  • Energija plus d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih),
  • Farmadent d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih),
  • Elektro Maribor d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
  • SwatyComet d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih),
  • DEM d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih).

Nad tisoč zaposlenih imajo Pošta Slovenije (5.694), Univerzitetni klinični center Maribor (2.861), Univerza v Mariboru (1.725), ISS Facility Services (1.224) in Nova Kreditna banka Maribor (1.124).

Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid Henkel Maribor in Henkel Slovenija (45,7 mio EUR v 2013), Nova Kreditna banka Maribor (35,9 mio EUR v 2014), Elektro Maribor (9,2 mio EUR v 2014), Dravske Elektrarne Maribor (8,5 mio EUR v 2014), Pošta Slovenije (7,1 mio EUR v 2014), Arriva Štajerska (7,0 mio EUR v 2013), NK Maribor Branik (6,1 mio EUR v 2014), Palfinger Proizvodnja in Palfinger Marine (52 mio EUR v 2013) in Zavarovalnica Maribor (4,9 mio EUR v 2013).

Vedno pomembnejši je turizem. Veliko turistov obišče mariborsko Pohorje, Festival Lent, staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi najstarejša trta na Lentu. Znan je mestni park, v katerem deluje mestni Akvarij in terarij. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev.

Izobraževanje in znanostUredi

Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta.

Maribor je imel leta 2014 5,4-odstotni delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9-odstotni delež otrok v vrtcih, 4,6-odstotni delež študentov, 4,5-odstotni delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0-odstotni delež dijakov.

ŠportUredi

Najpomembnejši športni klub v Mariboru je 14-kratni nogometni prvak Slovenije NK Maribor. Igra na stadionu Ljudski vrt in je 3kratni udeleženec elitnega tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo OK Branik, ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo kar 10 naslovov državnih prvakinj.

V mestu delujejo še rokometni klub RK Maribor Branik, košarkaški klub KK Maribor Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi.

KulturaUredi

 
Frančiškanska cerkev

V Mariboru poteka vsako leto med poletjem Festival Lent. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor Evropska prestolnica kulture.

Maribor je znan tudi po Borštnikovem srečanju, najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji.

Kulturne ustanoveUredi

Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov se nahaja v centru. Med najpomembnejše štejemo Slovensko narodno gledališče - SNG Maribor, Narodni dom Maribor, Mariborski grad v katerem se nahaja tudi Pokrajinski muzej Maribor, ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, Umetnostna galerija Maribor, Kino Udarnik ki ponuja prireditve in razstave, Muzej narodne osvoboditve Maribor z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. Pokrajinski arhiv Maribor hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje.

Ob vseh teh pa v Mariboru nahajajo tudi Dvorec Betnava - Muzej Nadškofije Maribor, ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, Opera in balet, SNG Maribor, Institut informacijskih znanosti - IZUM, MMC Kibla, Čebelarski center Maribor.

Maribor v literaturiUredi

O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v Mariborski knjigi.

Romani

Črtice

Spominska proza

Esejistika

Poezija

ZdravstvoUredi

Društva in nepridobitne organizacijeUredi

DruštvaUredi

V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost.

Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev.

Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev [2] Ministrstva za notranje zadeve je Klub koroških Slovencev Maribor, registriran 11. 9. 1945, sledi Filatelistično društvo Maribor (4. 10. 1945) in Železničarsko športno društvo Maribor (26. 1. 1948).

Nepridobitne organizacijeUredi

Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij.

ZanimivostiUredi

Naravne znamenitostiUredi

Kulturne znamenitostiUredi

Mariborski trgiUredi

Mariborske uliceUredi


Ostale znamenitostiUredi

Pobratena mestaUredi

Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:[18]

Partnerska mestaUredi

Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti:

Častni občaniUredi

V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

Mestni praznik in spominski dneviUredi

Praznik mestne občine Maribor je 20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v listini iz leta 1164.

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:

Glej tudiUredi

Opombe in skliciUredi

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  3. http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf
  4. Curk, J. (1983). Str. 149.
  5. Jewish community of Slovenia
  6. Maribor Synagogue
  7. Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.
  8. Tone Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945, str. 142
  9. "Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. | Svobodna beseda". www.svobodnabeseda.si. Pridobljeno dne 2018-08-22.
  10. "Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-08-22.
  11. "Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-08-22.
  12. "Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije". www.sistory.si. Pridobljeno dne 2020-09-01.
  13. "Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-08-22.
  14. 14,0 14,1 Osnovni podatki o mestu Maribor
  15. Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno
  16. Finance, 28.maj 2015, stran 11
  17. Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27
  18. Pobratena mesta

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi