Zlata Vokač

Zlata Vokač
Zlata Vokač
Rojstvo	23. september 1926; Murska Sobota
Smrt	7. marec 1995 (68 let); Maribor
Državljanstvo	Slovenija; SFRJ; Kraljevina Jugoslavija
Poklic	literarna zgodovinarka, pisateljica, univerzitetna profesorica, otroška pisateljica, prevajalka, rusistka

Zlata Vokač Medic, slovenska pisateljica in rusistka, * 23. september 1926, Murska Sobota, † 7. marec 1995, Maribor, Slovenija.

Življenje

Obiskovala je osnovna šolo Lovrenc na Pohorju (1932-1938), nato klasično gimnazijo (1938-1941) in I. gimnazijo Maribor (1945-1947). Študij je 1949 nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1953 diplomirala iz ruskega jezika s književnostjo in primerjalne književnosti). Dve leti pred diplomo se je poročila z inženirjem Danilom Vokačem. Magistrski študij na Filozofski fakulteti v Beogradu je zaključila 1973 in na isti fakulteti leta 1979 tudi doktorirala.

Sprva je poučevala na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Slovenski Bistrici ter na Pedagoški akademiji v Mariboru. Leta 1979 je postala docentka za rusko književnost in metodiko ter fonetiko ruskega jezika; poleg tega je predavala tudi slovenski jezik in književnost madžarskim učiteljem v Szombathelyu in Monoštru. S študenti je prirejala večere slovenskega leposlovja in od leta 1975 bila stalna sodelavka raziskovalnega projekta Ruska avantgarda pri Inštitutu za znanost o književnosti v Zagrebu.

Upokojila se je leta 1983. Kot doktorica literarnih znanosti je leta 1994 dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo; to je najvišje umetniško priznanje Mestne občine Maribor. Umrla je leta 1995 v Mariboru.

Delo

Ukvarjala se je s sodobno rusko književnostjo. Pri raziskavah je prišla do pomembnih ugotovitev o zgodnjem pojavu ruskega nadrealizma. Tematizirala je bivanjski položaj evropskega judovstva (Marpurgi, 1985; Knjiga senc, 1993), tudi s pomočjo lastnih dognanj o judovskih prebivalcih Maribora.

Za mladino je napisala deli: Vesele zgodbe o vampirjih (1994) in Prvo potovanje mačka Čunje (1995). Raziskave in članke je objavljala v Dialogih; v njih so izšli pripovedni spisi (Spomini na Bugojno').

Prevedla je nekaj knjig (Aleksander Grin: Begavka na valovih, 1996) in dram.

Bibliografija

Dela za odrasle

Poetika Konstantina Paustovskega (1975)(COBISS)
Marpurgi (1985) (COBISS)
Knjiga senc (1993) (COBISS)

Dela za mladino

Vesele zgodbe o vampirjih (1994) (COBISS)
Prvo potovanje mačka Čunje (1995) (COBISS)

Razprave in članki v Dialogih

Konstantin Paustovski (1966)
Ob Goldmannu in Robbe - Grilletu (1969)
Ruski formalisti (1973) (COBISS)
Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtinaropolit (1974) (COBISS)
Izidor, metropolit ruski (1976)
Problem Grina ali problem nadrealizma v ruski književnosti (1979)
A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zagreb) (1981)

Pripovedni spisi v Dialogih s spomini na Bugojno

Romadinov grob (1972)
Facelija (1975)

Učbeniki

Russkaja komerčeskaja korespondencija (1961)
Ozvočeni teksti iz ruske književnosti (1966)
Zapiski predavanj iz ruske književnosti (1966)
Formalna metoda (1972)

Priznanje in nagrade

Glazerjeva nagrada (1994)

Viri

Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000
Slovenski biografski leksikon; štirinajsti zvezek, SAZU, Ljubljana 1986

Glej tudi

seznam slovenskih pisateljev