Letalski center Maribor

Letalski center Maribor krajše LCM je najstarejši slovenski motorni aeroklub, ki deluje na letališču Maribor. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: Naša krila, Aeroklub Maribor, Aeroklub Žarko Majcen od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov.

Letalski center Maribor

Tip	Športno društvo
Panoga	Letalstvo
Ustanovitev	december 20, 1927 (1927-12-20)
Sedež	Letališče Skoke Letališka cesta 30, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija
Storitve	Panoramski poleti, PPL(A)-Licenca pilota zasebnega letala, SPL-Licenca pilota jadralnega letala, Licenca padalca, ULN-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, NVFR-Pooblastilo za nočno letenje, FI(A)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, TOW(S)-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, TOW(B)-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, FI(S)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, ACRO(S)-Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih, TW-Vpis za letala z repnim kolesom, VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, Tandemski skoki
Lastnik(i)	Člani kluba
Spletna stran	www.lcm.si

Organizacija

LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij.

Sekcije v LCM so:

• Motorna sekcija, temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij.
• Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 472 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovesko dovoljenje UL.
• Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL.
• Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL.
• Modelarska sekcija, se ukvarja z izdelavo, letenjem z modeli in maketami letal.

Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči.

Organizacije LCM so:

• EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.
• EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis.
• Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo.
• Obramba Proti Toči, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.

EASA Letalska šola

LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.ATO.014 (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:

Licence

• PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala
• SPL - Licenca pilota jadralnega letala

Ratingi

• NVFR - Pooblastilo za nočno letenje
• TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal
• TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
• FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih
• FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih
• ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih

Vpisi

• TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem
• VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev
• T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja
• RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem

EASA Letalski servis

LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO SI.145.15 (Approved Maintenance Organization) je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje. Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav.

Nacionalna Letalska šola

Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja:

Dovoljenja

• ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo)
• PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca

Pooblastila

• CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru
• TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav
• BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
• FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave
• TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave
• PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF
• TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom

Flota danes

Motorna letala - Generalna Aviacija

Letalo	reg. št.	Izvor
Cessna 152 long range	S5-DMG	ZDA
Cessna 152 long range	S5-DMI	ZDA
Cessna 152 long range	S5-DLC	ZDA
Cessna 172	S5-DLM	ZDA
Cessna 182	OE-DGA	ZDA
Cessna 206 Turbo	S5-DBS	ZDA
Commander 114B	S5-DRM	ZDA
Piper PA-18	S5-DBV	ZDA
UTVA 75	S5-DCI	Jugoslavija

Ultralahke letalne naprave

Naprava	reg. št.	Izvor
Pipistrel Virus	S5-PEW	Slovenija

Razstavni eksponat

Letalo	reg. št.	Izvor
McDonnell Douglas MD-82	S5-ACC	ZDA
LIBIS 180	YU-CVR	Jugoslavija

Jadralna letala

Jadrilica	reg. št., tek. oznaka	Izvor
Grob G-103 Twin II ACRO	S5-7501, MA	Nemčija
Grob G-103 Twin II ACRO	S5-7502, MB	Nemčija
Duo Discus	S5-7525, MD	Nemčija
Standard Cirrus 75	S5-3041, M1	Jugoslavija
Standard Cirrus 75	S5-3042, MC	Jugoslavija
VUK-T	S5-3073, MV	Jugoslavija
SZD-41A Jantar Standard	S5-3043, 38	Poljska
DG 303	S5-3069, MM	Jugoslavija
DG 101	S5-3038, M7	Jugoslavija
DG 101	S5-3039, M9	Jugoslavija
DG 100 Elan	S5-3061	Jugoslavija

Zgodovina

Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927

Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju.

Prvi polet balona 1889 se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montg olfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.

Prvi polet jadralnega letala 1910 natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.

Prvi polet motornega letala 1911 dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.

Prvi komercialni dvig z balonom 1912 v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.

Prvi padalski skok in letalski miting 1913 v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.

Prvi pristanek letala na Teznu 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je avstro-ogrsko vojaško letalo krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: Lohner Pfeilflieger-Barbar, z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič.

Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918 Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo letališče Tezno, ki je spadalo med zaledna letališča Soške fronte. Letališče je imelo travnato stezo in objekte za varovanje letal, platnene šotore in lesene hangarje. Pripadniki letalske stotinje so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Žal informacije o floti letal niso znane.

Mariborska letalska stotinja 1918-1919 mariborčan Poročnik Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. Novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.

• Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: piloti, letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci

Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19

Tip Letala	Število	Izvor	Vloga	Obrožitev	Motor	Potovalna hitrost
Hansa-Brandenburg C.I	6	Nemčija	bombnik in izvidnik	2x 8 mm strojnica Schwarzlose, 100 kg bombe, fotografska škatla	Benz 160 hp	110 km/h
Ufag C.I	4	Madžarska	lovski bombnik	3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe	Hiero 5 230 hp	190 km/h
Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92	2	Nemčija	lovec	2x 8 mm strojnica Schwarzlose	Austro-Daimler 185 hp	185 km/h

I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945

Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20. decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila dr. Josipa Tominška in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika dr. Iva Šestana in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne kraljevine in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-Beograd, Maribor-Dunaj in Maribor-Milano ter Maribor-Istanbul z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 3. in 4. marca 1928 je klub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski dan, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor. Leta 1929 sta Vojko Humek in dr. Boris Cijan ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev, 17. novembra se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na Glavnem trgu v Mariboru, pri preletu na miting v Središče ob Dravi, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Leta 1933 je Aeroklub dobil v uporabo dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal Inž. Ivo Šoštarič. Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni De Havilland DH.89 Dragon Rapide - beograjske letalske družbe Aeroput (kasnjeje JAT, danes Air Serbia). Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano prvo državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1. državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.

Letalo	Izvor	Opomba
Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe	Nemčija	D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929
Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan	Nemčija	UN-PAF, D-1131, YU-PAF
Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke	Nemčija	UN-MJM
Hansa-Brandenburg B.I	Nemčija	YU-PCF ser.št.3-60

II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953

V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati klub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju. V tem obdobju je bilo v Aeroklubu v Mariboru zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja in uslužbencev. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnatno stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah.

Letalo	Izvor	Opomba
Zmaj Fizir FN	Jugoslavija
Utva C-3 Trojka	Jugoslavija
Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"	Rusija
Yakovlev UT-2	Rusija

III. Novo letališče Skoke 1953-1976

Dokončno pa je bilo letališče zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 jadralnih pilotov in veliko motornih, največ je bilo dijakov strokovnih šol iz Maribora. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, Aero 3, PO-2, Kurir, Yakovlev UT-2, Utva C-3 Trojka, LIBIS KB-6 Matajur, Bonanza E35. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo in tako je bilo v Mariboru tudi organizirano 9. državno padalsko prvenstvo. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov

Letalo	Izvor	Opomba
Utva C-3 Trojka	Jugoslavija
Ikarus Aero 2	Jugoslavija
UTVA Aero 3	Jugoslavija	YU-CWC, YU-CXY, YU-CZK, YU-CXX->nesreča 1972
Ikarus Kurir	Jugoslavija	YU-CYS, YU-DAM
LIBIS KB-6 Matajur	Jugoslavija	YU-CEW
UTVA 60	Jugoslavija	YU-CBA
Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"	Rusija
Yakovlev UT-2	Rusija
Antonov An-14 "Pchelka"	Rusija	YU-BCD, nesreča 10.11.1967
American Champion Citabria	ZDA	YU-CAV
Beechcraft Bonanza	ZDA	YU-CER

IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991

Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hanger. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria,U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six.

Letalo	Izvor	Opomba
Ikarus Kurir	Jugoslavija
UTVA Aero 3	Jugoslavija
UTVA 60	Jugoslavija	YU-CBA, nesreča 20.06.1982
UTVA 66	Jugoslavija	YU-CDP
UTVA 75	Jugoslavija	YU-DGL
Robin DR400	Francija	YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec
American Champion Citabria	ZDA	YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988
Piper PA-18 Super Cub	ZDA	YU-DCD
Piper PA-32 Cherokee Six	ZDA	YU-BHM
Piper PA-38 Tomahawk	ZDA	YU-DDL,YU-DDK
Cessna 206 Turbo	ZDA	YU-DIJ

V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013

Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi tranzicije, torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se veliki problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku. Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Najprej se je pričela spreminjati struktura članstva pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefiktivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj. Flotna sestava ni omogočala večdnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrument, poznavanja razvoja v avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale predvsem pri nižji kvaliteti remontov, saj nekateri motorji po njih niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja.

Letalo	Izvor	Opomba
UTVA Aero 3	Jugoslavija	S5-MBB, nesreča 09.09.2011
UTVA 66	Jugoslavija	S5-DCP, upokojena 2003
UTVA 75	Jugoslavija	S5-DCI
Diamond DA-20 Eclipse	Avstrija	S5-DRG, kupljen 2011
Piper PA-18 Super Cub	ZDA	S5-DBV
Piper PA-32 Cherokee Six	ZDA	S5-DBW
Piper PA-38 Tomahawk	ZDA	S5-DBU, S5-DBT-nesreča LJSK okoli 1999/2000
Cessna 152 long range	ZDA	S5-DMG, S5-DMI
Cessna 172	ZDA	S5-DEB
Cessna 206 Turbo	ZDA	S5-DBS
Rockwell Commander 112	ZDA	S5-DGA

VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-

LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency)- Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, elaboratov, programov šolanja in plačila odgovornih oseb. LCM je na vseh možnih področjih s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za uposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev letalske šole temelji na skupini nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini. Pričela so se vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD in HSI. Potrebna so še znatna vlaganja v sodobnejšo avioniko za zadostitev uredbi PBN Performance Base Navigation, IFR opremo in prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, stekleni kokpit, licence in ratinge. V prihodnosti bo odločilno vplivala uvedba ADS-B tehnologije na povečanje pregleda nad situacijo in dostopnost informacij pilotu preko touchscreena o: prometu, vremenu in statusu zračnega prostora. Cilj je tudi nabava naprave EASA FNPT II simulator letenja za ME/IR in ME/SE. Glede flote pa je cilj čim bolj poenotiti tipe letal in imeti predvsem kvalitetno avioniko za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji in so finančno nedonosna. Tretja Cessna 152 z long range rezervarji se je kupila, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri ravoju mladih kadrov. Prihodnost avionike temelji generalne aviacije temelji na Garminu. Motorje Lycoming in Continental se pošilja na obnovo izključno v ZDA in ne evropskim podizvajalcem. Letenje znotraj Šengenskih meja EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje.

Letalo	Izvor	Opomba
UTVA 75	Jugoslavija	S5-DCI
Piper PA-18 Super Cub	ZDA	S5-DBV
Cessna 152 long range	ZDA	S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC(PH-AWA)-> kupljena 2019
Cessna 172	ZDA	S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB-> prodana 2019
Cessna 182	ZDA	OE-DGA-> kupljena 2015 za padalstvo
Cessna 206 Turbo	ZDA	S5-DBS
Commander 114B	ZDA	S5-DRM (G-OECM)-> kupljen 2020
Diamond DA-20 Eclipse	Avstrija	S5-DRG-> prodan 2015 (se ni obnesel)

Glej tudi

• Cessna
• Tecnam
• Beechcraft
• Piper Aircraft
• Cirrus Aircraft
• Lycoming Engines
• Continental Motors
• ULPower UL260i
• Letališče Edvarda Rusjana Maribor
• Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov
• Letališče Tezno

Zunanje povezave

• Letalski center Maribor-Facebook
• LCM