Elektro Maribor

Elektro Maribor je drugo največje podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji.

Skupino Elektro Maribor sestavljajo obvladujoča družba Elektro Maribor d.d. ter odvisni družbi Energija Plus d.o.o. in OVEN Elektro Maribor d.o.o.

Dejavnost

Družba Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije d.d. je sestavni del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in je eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji.

V skladu z veljavno zakonodajo opravlja družba regulirano dejavnost v zvezi z elektrodistribucijskim sistemom in izvaja celovite elektroenergetske storitve.

S sklepom Vlade Republike Slovenije je novembra leta 2019 določeno, da je družba izvajalec bistvenih storitev na področju energije, podpodročje elektrika, in sicer za storitev distribucije električne energije.

Poslovna zgradba družbe Elektro Maribor

Najpomembnejše dejavnosti

Najpomembnejši dejavnosti družbe sta:

• distribucija električne energije (35.130) in
• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije (42.220).

Regulirana dejavnost

Delniška družba Elektro Maribor je lastnica elektrodistribucijske infrastrukture in izvaja storitve za distribucijskega operaterja.

Dejavnost distribucije električne energije je bistvena pri zagotavljanju oskrbe z energijo končnim uporabnikom. Kot bistvena in kritična je opredeljena tudi v Zakonu o kritični infrastrukturi in Zakonu o informacijski varnosti.

Kot izvajalec dejavnosti distribucijskega operaterja je družba odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije na svojem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije.

Osnovne dejavnosti družbe so:

• Obratovanje in tehnološki razvoj: zanesljiva dobava električne energije z minimalnimi časi prekinitev zaradi lastnih vzrokov.
• Vzdrževanje: ohranjanje kvalitete stanja distribucijskega elektroenergetskega sistema, ki omogoča obratovalne sposobnosti in oskrbe odjemalcev z električno energijo, kot je določeno s projektnimi parametri ob izgradnji naprav in objektov.
• Storitve distribucijskega omrežja: partnerski poslovni odnos z odjemalci, temelječ na transparentnih, zakonitih ter fleksibilnih postopkih.
• Investicije v elektrodistribucijske objekte in naprave.

Storitve

Družba izvaja celovite storitve za naročnike: svetovanje, projektiranje, gradnja in vzdrževanje elektroenergetskih objektov in naprav :

• Gradbeno montažne storitve: izgradnja razdelilnih transformatorskih postaj (RTP), daljnovodov, kablovodov, transformatorskih postaj (TP) in postrojev, izgradnja javnih razsvetljav, nizkonapetostnih (NN) električnih priključkov za odjemalce, izgradnja sončnih elektrarn, kompenzacijskih naprav, izvedba industrijskih elektroinštalacijskih del in zaščitnih strelovodnih naprav, izvedba storitev z gradbeno mehanizacijo in voznim parkom.
• Vzdrževanje elektroenergetskih objektov: servisiranje, vzdrževanje, izvedba remontov, rekonstrukcij in upravljanje elektroenergetskih objektov in naprav, pregledi in meritve električnih instalacij, ozemljitvenih sistemov ter zaščite, meritve in napetostni preizkusi srednjenapetostnih (SN) in NN kablovodov, meritve na energetskih transformatorjih, nastavitve in preizkusi zaščitnih relejev, meritve kakovosti napetosti po SIST EN 50160, energetsko svetovanje, preverjanje električnih karakteristik modulov in meritve izkoristka fotovoltaičnih sistemov, pregledi elektro opreme s termografsko kamero.
• Projektiranje in inženiring: optimiranje izvedbe vseh investicij na naročnikovi energetski infrastrukturi. Izvajanje celovitega projektnega in izvedbenega inženiring za investitorje: svetovanje, idejni projekt, projektna dokumentacija, vodenje postopkov pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja, ureditev lastniških razmerij, izvajanje del ali strokovni nadzor nad njihovim izvajanjem in ureditev začasne ali stalne priključitve objektov na distribucijsko omrežje.
• Elektro in kovinska delavnica: izdelava in opremljanje priključno merilnih omaric, NN stikalnih blokov, sanacija kovinskih konstrukcij (nosilci, konzole, podstavki, obesni material, jambori, kandelabri, ograje, nadstrešnice, vijačni material ...) v skladu s standardom SIST EN 1090-1 in varjenje kovinskih elementov v skladu s standardom SIST EN ISO 3834.
• Transformatorska delavnica: revizije visokonapetostnih oljnih distribucijskih transformatorjev moči 35 kVA do 1.600 kVA. Izvedba kompletne tesnitve in meritve transformatorjev: defektaže in revizije transformatorjev v delavnici in meritve električnih veličin, prebojne trdnosti transformatorskega olja, izolacijske upornosti transformatorjev in izdelava merilnih listov.

Merilni laboratorij

Družba ima merilni laboratorij, ki izvaja kontrolo in overitev obračunskih meril, električnih števcev in merilnih transformatorjev, po postopkih s katerimi zagotavlja neodvisnost in nepristranskost meritev.

Laboratorij deluje kot akreditiran kontrolni organ tipa C, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020. Akreditacijo so razširili na strokovno področje kalibracijskega in preskuševalnega laboratorija. Kontrola in overitev meril se izvaja v prostorih kontrolnega organa in na terenu v mobilnem merilnem laboratoriju.

Izvajajo kalibracijo števcev električne energije. V skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 izvajajo meritve neionizirajočega elektromagnetnega sevanja.

Uporabniki

Uporabniki so odjemalci in / ali proizvajalci.

Odjemalci

Odjemalci na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Elektro Maribor z električno energijo oskrbuje več kot 218.000 odjemalcev na 3.850 km² velikem preskrbovalnem območju v Severovzhodni Sloveniji, kjer je 74 občin. Družba oskrbuje z električno energijo 22,7 % vseh slovenskih odjemalcev, ki živijo v 34,9 % slovenskih občin.

Število merilnih mest odjemalcev se ves čas povečuje. Leta 1980 jih je bilo nekaj več kot 153.000, do leta 2019 se je njihovo število povečalo za več kot 65.000 oziroma za 43 %. V letih 1980-1989 se je število merilnih mest odjemalcev povečalo za več kot 24.000 (povprečna letna stopnja rasti 1,6 %), v letih 1990-1999 in 2000-2009 za 14.300 oziroma 16.000 (povprečna letna stopnja rasti 0,9 %). V letih 2010-2019 se je število merilnih mest odjemalcev povečalo za skoraj 7.000 (povprečna letna stopnja rasti 0,4 %).

Največ je merilnih mest gospodinjskih odjemalcev, leta 2019 jih je bilo 194.446. Na nizki in srednji napetosti je bilo istega leta 24.113 merilnih mest poslovnih odjemalcev. Med tem ko se je v celotnem obdobju od leta 1980 število merilnih mest gospodinjskih odjemalcev povečalo za dobro tretjino, se je število merilnih mest poslovnih odjemalcev več kot podvojilo.

Gospodinjski odjemalci predstavljajo približno 89 % vseh merilnih mest, imajo 68 % priključne moči in 34 % odjema električne energije. Poslovni odjemalci predstavljajo 11 % merilnih mest, imajo 32 % obračunske moči in 66 % odjema električne energije.

Na območju Elektro Maribor je v sistem daljinskega merjenja vključeno 63 % vseh odjemalcev, kar je nad slovenskim povprečjem.

Proizvajalci

Leta 1991 je bilo na distribucijskem omrežju družbe Elektro Maribor 21 distribucijskih proizvodnih virov skupne moči 14,1 kW, leta 2002 je bilo 36 proizvodnih virov, leta 2009 pa 119. V štirih letih do vključno leta 2012 se je število distribucijskih proizvodnih virov povečalo za 1.079, moč pa za 106,3 MW. V treh letih, od leta 2017 do leta 2019 pa se je število proizvodnih virov povečalo za 1.96, moč pa za 17,9 MW. Povečanje v prvem omenjenem obdobju gre predvsem na račun zelo ugodne podporne sheme, v slednjem obdobju pa na račun zelo ugodnih tako imenovanih samooskrb. Povprečna moč v letu 2019 priključenih elektrarn je bila 12 kW.

Med vsemi proizvodnimi viri na distribucijskem omrežju imajo sončne elektrarne 93 % delež v številu, 56 % delež v moči in 28 % delež v proizvedeni energiji. Male in srednje hidroelektrarne imajo 1,5 % delež v številu, 8 % delež v moči in 15 % delež v proizvedeni energiji. Plinske kogeneracije imajo 4,6 % delež v številu, 22 % delež v moči in 35 % delež v proizvedeni energiji. Elektrarne na biomaso imajo 0,8 % delež v številu, 14 % delež v moči in 22 % delež v proizvedeni energiji.

Priključevanje velikega števila majhnih proizvodnih virov zahteva precejšnja dodatna vlaganja v elektrodistribucijsko omrežje, zlasti zaradi potrebnih ojačitev in regulacij.

Viri energije

Elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji prevzemajo večji del potrebne električne energije iz prenosnega omrežja, manjši del pa od proizvodnih virov na svojem oskrbnem območju. Proizvodni viri so male hidroelektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na biomaso, soproizvodne naprave, vetrne elektrarne, elektrarne na fosilna goriva, elektrarne na odpadke in druge naprave.

Do leta 1990 je družba Elektro Maribor iz prenosnega omrežja prevzemala več kot 99, 3 % potrebne energije. S povečevanjem proizvodnje v distribuiranih proizvodnih virih, ki so priključeni na distribucijsko omrežje na območju družbe, pa je je začel povečevati delež od lokalnih proizvodnih virov prevzete energije. Prvo opaznejše povečanje je bilo leta 2004, ko je delež dosegel vrednost 3,4 %. Leta 2011 je bil dosežen 10,9 % delež in leta 2016 do sedaj največji delež in sicer 15 %.

V obdobju od leta 2014 do leta 2019 je v povprečju 2 TWh oziroma 85,8 % energije prevzete iz prenosnega omrežja, 0,33 TWh oziroma 14,2 % pa od lokalnih proizvodnih virov.

Leta 2016 je Elektro Maribor iz prenosnega omrežja prevzel 1,97 TWh oziroma 85 % potrebne električne energije, od proizvodnih virov pa 0,35 TWh oziroma 15 %.

Na območju družbe Elektro Maribor je nadpovprečno veliko mrežno integriranih proizvodnih virov v Sloveniji, in sicer kar 31,7 %.

Omrežje

Obseg omrežja in naprav

Elektro Maribor ima skupaj 16.691 km omrežja (stanje 31.12.2019). Nizkonapetostno (NN) omrežje napetosti 0,4 kV in 1 kV je dolžine 12.392 km, srednjenapetostno (SN) omrežje napetosti 10 kV, 20 kV in 35 kV je dolžine 4.059 km, visokonapetostno (VN) omrežje napetosti 110 kV pa dolžine 240 km.

Na območju Elektro Maribor je skupaj 3.562 razdelilnih in transformatorskih postaj (stanje 31.12.2019). RTP 110/SN je 20, RTP postaja SN/SN je ena, razdelilnih postaj SN je 8, TP SN/NN in TP NN/NN pa je 3.533.

Robustnost omrežja

Nadzemnih vodov je 8.159 km oziroma 48,9 %, podzemnih pa 8.533 km oziroma 51,1 %. Na NN omrežju je 59 % podzemnih in 41 % nadzemnih vodov, na SN omrežju je razmerje 30 % : 70 %, na VN omrežju pa 3 % : 97 %. VN daljnovodi se gradijo v nadzemni izvedbi, novi SN in NN vodi pa se gradijo v podzemni ali nadzemni izolirani izvedbi.

Delež podzemnih NN in SN vodov je na območju Elektro Maribor nad slovenskim povprečjem. Robustnost SN in NN omrežja, merjena z deležem podzemnih in nadzemnih izoliranih vodov je konec leta 2019 dosegla vrednost 71,5 %.

Naprednost omrežja

V Republiki Sloveniji je v teku uvajanje naprednega merilnega sistema za vse uporabnike sistema. Napredni merilni sistem vključuje:

• sistemske števce (zanje se uporablja tudi izraz pametni števci) pri uporabnikih sistema; nameščanje pri uporabnikih je v teku;
• komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos podatkov od sistemskih števcev do merilnih centrov; izgradnja je v teku;
• merilne centre (realizirano v vseh EDP);
• enotni informacijski sistem.

Napredni merilni sistemi so temeljni gradnik pametnih omrežij. Podjetja za distribucijo električne energije morajo uporabnikom zagotoviti uvajanje naprednih merilnih sistemov. Sistem naprednega merjenja odjemalcem prinaša številne prednosti, med najpomembnejšimi so:

• Obračun po dejanski mesečni rabi energije od prvega do zadnjega dne v mesecu.
• Izbira eno- ali dvotarifnega načina merjenja električne energije brez stroškov nabave in vgradnje merilne opreme.
• Možnost večtarifnega obračuna električne energije (odvisno od ponudbe dobavitelja električne energije).
• Ob prekoračitvi naročene moči je možen ponovni vklop brez čakanja na dežurno službo in brez stroškov zamenjave varovalk.

Vsa merilna mesta v Sloveniji bodo vključena v napredni sistem merjenja najkasneje do konca leta 2025. Na območju Elektro Maribor je v sistem daljinskega merjenja vključeno več kot 90 % vseh odjemalcev, kar je nad slovenskim povprečjem.

Družba na merilnih mestih odjemalcem vgrajuje pametne števce električne energije, ki so opremljeni s stikalno napravo – odklopnikom, ki nadomešča glavno varovalko kot obračunski element za ugotavljanje obračunske moči.

Jakost omrežja

Jakost omrežja je pomembna za stabilnost in kakovost oskrbe z električno energijo. Potrebe uporabnikov se povečujejo, kar je povezano tudi s priključevanjem novih naprav in virov. Kadar to narekujejo potrebe odjemalcev oziroma zahteve po kakovosti oskrbe, zato distribucijska podjetja povečujejo preseke daljnovodov, povečujejo zazankanost omrežja ter gradijo nove naprave in vode.

K zmanjševanju obremenitev prispeva prilagajanje odjema in proizvodnje, zato je pomembna uporaba sodobnih tarifnih sistemov. Delež gospodinjskih odjemalcev z dvotarifnim merjenjem je na območju Elektro Maribor leta 2013 prvič presegel delež odjemalcev z enotarifnim merjenjem. Še vedno pa je število odjemalcev z dvotarifnim merjenjem precej manjše od števila odjemalcev z naprednimi merilnimi sistemi, ki sicer omogočajo dvo in več tarifno merjenje. Dvotarifno merjenje je konec leta 2019 imelo 56 % odjemalcev.

Na območju Elektro Maribor ima 53,6 % gospodinjskih odjemalcev trifazni priključek,46,4 % pa enofazni priključek (stanje 31.12.2019). Obseg in delež trifaznih priključkov se postopno povečuje.

Moč in energija

Priključna moč

Priključna moč (PM) je določena s pogodbo z uporabnikom za priključitev na sistem na podlagi omrežninskega akta. Potrebe uporabnikov se povečujejo, s tem pa tudi priključna moč. V letu 2019 se je priključna moč povečala za 25 MW, od tega za 20 MW pri gospodinjskem odjemu.

Leta 2019 je povprečna priključna moč na merilno mesto dosegla vrednost 14,5 kW/merilno mesto. V posameznih odjemnih skupinah pa so bile vrednosti povprečne priključne moči naslednje:

• 11,2 kW/merilno mesto gospodinjskega odjema
• 24,4 kW/merilno mesto poslovnega odjema na nizki napetosti
• 1.106 kW/merilno mesto poslovnega odjema na srednji napetosti.

Odjem

Odjem električne energije v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Na odjem pomembno vplivajo gospodarske, socialne in klimatske razmere. Na dinamiko gospodinjskega odjema vpliva priključevanje novih naprav v gospodinjstvih, v zadnjem obdobju na primer toplotnih črpalk, klimatskih naprav, indukcijskih plošč in tudi številnih naprav ta informacijske in komunikacijske tehnologije.

Leta 1921 je podjetje, predhodnik današnjega podjetja Elektro Maribor, 1.900 odjemalcem distribuiralo 2,35 GWh električne energije. Leta 1931 je se je odjem povečal na 10 GWh, leta 1940 na 24 GWh, leta 1950 na 74 GWh, leta 1960 na 200 GWh, leta 1970 na 480 GWh, leta 1980 pa je odjem že presegel 1 TWh, leta 2006 pa 2 TWh. Leta 2018 je bil dosežen najvišji odjem v zgodovini družbe in sicer skoraj 2,3 TWh.

Poslovni odjem na NN je doživel največji padec v letih 2009 2012, najvišjo rast pa v letih 1987, 1995, 1996 in 1999. Industrijski odjem na SN je doživel največji padec v letih 1990 in 2009, največjo rast pa v letih 1986, 2003, 2006 in 2007. Med vsemi odjemnimi skupinami, prav industrijski odjem izkazuje največja nihanja.

V celotni strukturi odjema ima gospodinjski odjem 34 % delež, poslovni odjem na NN 24 % delež, industrijski odjem na SN pa ima 41 % delež.

Struktura odjema v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Konična moč

Konična moč v MW na oskrbnem območju Elektro Maribor v obdobju od leta 1980 naprej.

Konična moč je najvišja moč v časovnem intervalu, na primer v 15 minutah, ki jo v določenem obdobju, na primer v letu dni, prevzamejo odjemalci. Za elektrodistribucijska podjetja je konična mož zelo pomemben podatek in jo upoštevajo pri načrtovanju omrežja. Na rast konične moči vplivajo podnebni dejavniki, zlasti ekstremne temperature ter priključevanje novih odjemalcev in proizvajalcev.

Leta 1980 je konična moč na območju Elektro Maribor znašala 220 MW, leta 1990 se je povečala na 266 MW, leta 2000 je dosegla 315 MW, leta 2010 395 MW in leta 2012 najvišjo vrednost v celotnem obdobju od leta 1980 do leta 2015 in sicer 409 MW. Leta 2015 je konična moč znašala 388 MW. V začetku leta 2017 je konična moč dosegla do tedaj najvišjo vrednost in sicer 435 MW.

Na območju Elektro Maribor se konična moč najpogosteje pojavlja decembra in januarja, redkeje pa se pojavi februarja ali novembra. Največkrat se pojavi ob 09:00 ali ob 12:00, redkeje pa ob 19:00.

Struktura virov energije v TWh na oskrbnem območju Elektro Maribor od leta 1980 naprej.

Organiziranost

Elektro Maribor je delniška družba, za katero se uporabljajo določila Zakona o gospodarskih družbah.

Družba je na makro ravni organizirana v naslednje organizacijske enote:

Področja

Področja, ki jih vodijo direktorji področij:

• Področje distribucije,
• Področje storitev,
• Področje za finance in ekonomiko,
• Področje skupnih strokovnih služb.

Območne in storitvene enote

Družba ima pet območnih enot, ki jih vodijo direktorji območnih enot:

• Območna enota Elektro Maribor z okolico,
• Območna enota Slovenska Bistrica,
• Območna enota Ptuj,
• Območna enota Gornja Radgona,
• Območna enota Murska Sobota.

V okviru območnih enot je 18 nadzorništev na 13 lokacijah.

Družba ima tudi dve storitveni enoti, ki jih vodita direktorja storitvenih:

• Storitvena enota Maribor,
• Storitvena enota Ljutomer.

Informacije za uporabnike omrežja

Družba Elektro Maribor je za svoje uporabnike uvedla dve brezplačni telefonski številki. Od leta 2012 je družba Elektro Maribor prisotna tudi na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Uporabnikom je omogočen hiter dostop do informacij o dogajanju v družbi in o večjih izpadih v omrežju.

Splošne informacije 080 21 01

Splošne informacije so dosegljive na brezplačni telefonski številki 080 21 01. Operater je na voljo vsak delavnik med 7:15 in 15:00, izven delovnega časa pa je na voljo avtomatski odzivnik.

Prijava okvar in motenj 080 21 05

Okvare in motnje na omrežju je moč 24 ur na dan in 7 dni v tednu prijaviti na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.

Informacije o načrtovanih izklopih

Informacije o načrtovanih izklopih zaradi rednih vzdrževalnih del na omrežju so na voljo na spletni strani družbe Elektro Maribor. V primeru nenapovedanih izklopov oziroma okvar, so informacije objavljene tudi na Facebook profilu Elektro Maribor.

Uporabniki se lahko naročijo na brezplačno obveščanje o načrtovanih izklopih po elektronski pošti in SMS. Prijava je mogoča za odjemalce na področju Elektro Maribor in je dosegljiva na spletni strani družbe.

Aplikacija Moj Elektro

Vseh pet slovenskih elektrodistribucijskih podjetij je leta 2019 vzpostavilo nov portal Moj Elektro, ki zagotavlja enostavni in enotni dostop do merilnih podatkov uporabnikov sistema ter učinkovito upravljanje teh podatkov.

Uporabnikom je na voljo brezplačna spletna aplikacija in mobilna aplikacija v Google Play oziroma v App Store.

Lastništvo

Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe Elektro Maribor znaša 139.146.479,56 EUR in je razdeljen na 33.345.302 navadnih imenskih kosovnih delnic. Navadne imenske kosovne delnice imajo oznako EMAG in ISIN številko SI0031108580. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Z delnicami družbe se ne trguje na organiziranem trgu.

Delničarji

Konec leta 2019 je družba imela 700 delničarjev.

S 79,9% je največji lastnik Republika Slovenija. Pivovarna Union ima 5,8% delež, Ampelus Holding Limited 3,3%, Kapitalska družba 1,6%, ostali delničarji z manj kot 1% deležem pa 9,5%.

Odkup lastnih delnic

Družba Elektro Maribor je v skladu s sklepom skupščine v letih 2016, 2017 in 2018 odkupovala lastne delnice. Skupno je odkupila 150.022 delnic.

Poslovni izid

Leta 2000 je družba dosegla negativni čisti poslovni izid v višini 18,7 mio EUR, naslednje leto pa zaradi prevrednotenja rekordno negativno vrednost 89,5 mio EUR. Tudi leta 2007 je bil čisti poslovni izid negativen in sicer 7 mio EUR.

Po letu 2002 dosega družba pozitivne rezultate. Leta 2004 je dosegla čisti poslovni izid 5,3 mio EUR, ki se je nato zmanjševal do leta 2009, ko je dosegel vrednost 1,4 mio EUR. Leta 2019 je čisti poslovni izid dosegel vrednost 14,3 mio EUR.

Čisti poslovni izid družbe od leta 2003 naprej.

Družba namenja približno dve tretjini čistega poslovnega izida za investicije v elektrodistribucijsko infrastrukturo, približno tretjino pa na podlagi sklepa skupščine delničarjev za dividende.

Položaj v panogi

V Elektro Maribor je bilo v letu 2019 25 % zaposlenih v vseh elektrodistribucijskih podjetjih (EDP), ki so ustvarili 27 % čistega poslovnega izida in delničarjem namenili 26 % dividend elektrodistribucijskih podjetij.

Oskrbno območje Elektra Maribor obsega 19 % površine Republike Slovenije, na kateri živi 23 % prebivalstva v 35 % slovenskih občin.

Za obratovanje, vzdrževanje in razvoj 25 % slovenskega elektrodistribucijskega omrežja in 23 % odjemalcev prejme Elektro Maribor zgolj 22 % sredstev, ki so namenjena za regulirano dejavnost slovenske elektrodistribucije. Kljub temu je družba uspela zgraditi kar 29 % podzemnih vodov v Sloveniji, mrežno integrirati 30 % slovenskih distribucijskih proizvodnih virov in 31 % slovenskih odjemalcev vključiti v daljinsko merjenje.

Elektro Maribor je v letu 2019 realiziral 24 % vseh investicij in ima zgolj 15 % neto zadolženosti EDP.

Zgodovina

Obdobje pred letom 1914

V leta 1842 objavljeni knjigi Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki jo je v Vuzenici napisal tamkajšnji dekan Anton Martin Slomšek, je bila med drugim omenjena tudi elektrenina in električna strela. Leta 1845 in 1846 sta Janez Jaširk v Kmetijskih in rokodelskih novicah v članku Nekaj kemije v nadaljevanjih pisala o naravnih pojavih v elektriki.

Dan ali dva pred 4. aprilom 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem, komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu, pekarni, prodajalni kruha in v stanovanjskih prostorih na Grajskem trgu uvedel mariborski podjetnik Karl Scherbaum, ki je na parni stroj (lokomobilo) namestil Siemensov dinamo, moči cca. 5 kW. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma začetek elektrifikacije Slovenije.

Julija leta 1887 je bila urejena električna razsvetljava poletne veselice Olepševalnega društva Maribor. 25.julija istega leta je bila nameščena električna razsvetljava tudi v dvorani v Götzovi pivovarni (sedaj dvorana Union) v Mariboru. Leta 1888 (po nekaterih virih pa leto poprej) si je ob slavnostnem sprejemu avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburško-Lotarinškega, sina cesarja Franca Jožefa I, Karl Scherbaum st. pri podjetju Ganz iz Budimpešte izposodil slavnostno razsvetljavo Grajskega trga in bližnje okolice. Na hiši Grajski trg 7 je v spomin na Rudolfov obisk ostala prva javna električna svetilka na našem ozemlju. Leta 1890 so v remontnih delavnicah Južne železnice na Studencih v Mariboru namestili tri dinama skupne moči 144 kW za razsvetljavo. V Ceršaku so istega leta zgradili malo hidroelektrarno moči 10,2 kW in v tamkajšnjo tovarno lesovine in lepenke instalirali električno razsvetljavo.

Leta 1900 (nekateri viri omenjajo leto 1902), v času župana Aleksandra Nagya je Franc Neger, lastnik tovarne koles in šivalnih strojev, v svoji tovarni instaliral dinamo, ki ga je poganjal dizelski motor in ki je proizvajal električno energijo za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in Kralikovi tiskarni (kasneje Mariborska tiskarna). Istega leta so v Götzovi pivovarni v Mariboru instalirali 30 kW trifazni generator, ki je poleg lastnih potreb pivovarne dobavljal električno energijo bližnjemu zdravniku dr. Filaferju za rentgenski aparat, kar predstavlja prvi primer uporabe elektrike v medicini na Slovenskem. Leta 1902 (plinarna navaja leto 1909) je lastnica Plinarne v Mariboru »Vereinigte Gaswerke« zgradila v Mariboru malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo strojema, ki sta z električno energijo enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V napajala sodišče, mestno gledališče, kaznilnico, okrajno glavarstvo ter zgradbe nekaterih meščanov Leta 1908 so v samostanu Šolskih sester nabavili dizelski agregat za razsvetljavo samostana in šole.

Okoli leta 1913 je Štajerska električna družba prevzela iniciativo za energetsko izkoriščanje reke Drave na Fali.

Obdobje od leta 1914 do 1945

Leta 1914, v času župana Ivana Schmidererja je pričel projekt izpeljave električnega razdelilnega omrežja izmenične napetosti. Mestni svet je 15. julija 1914 na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije. V okviru Mestne občine Maribor so organizirali posebno mestno službo (odsek, odbor za elektriko), ki je začela graditi električno omrežje v mestu in njegovi okolici. Leta 1915 je plinarno (Marburger Gasfabrik G.E.Z.) od podjetja »Vereinigte Gaswerke in Augsburg« skupaj z električnimi napravami enosmerne napetosti odkupila Mestna občina Maribor.

Leta 1917 (po nekaterih podatkih je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno šele leta 1920, po drugih podatkih pa je začelo poslovati leta 1919) je že delovalo Mestno električno podjetje Maribor (Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg). Leta 1917 je Mestna občina Maribor tudi nastavila prvega direktorja podjetja), inž. Karla Ruprechta iz Salzburga. Mestno električno podjetje je že v prvih letih obstoja opravljalo tri pomembne naloge. Nadaljevalo je z izgradnjo električnega omrežja in pričelo izvajati svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega poslovanja nasploh.

Leta 1918 je bila zgrajena hidroelektrarna Fala, ki je imela velik vpliv na elektrifikacijo Slovenije in Međimurja. Spodbudila je tudi razvoj industrije v Mariboru. Leta 1919 je bil izgrajen 10 kV daljnovod med hidroelektrarno Fala in Mariborom. S tem je bila Mariboru dostopna izmenična napetost 10 kV.

Leta 1920, v času prvega vladnega komisarja Vilka Pfeiferja je bil prvi, osnovni del projekta elektrifikacije Maribora zaključen. 2. oktobra 1920 je mestno električno omrežje že lahko nemoteno distribuiralo električno energijo. Projekt je vključeval nizkonapetostno omrežje napetosti 220/380 V in razdeljevalno omrežje napetosti 10 kV. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. V naslednjih letih je Mestno električno podjetje nadaljevalo elektrifikacijo mesta in njegove okolice.

Hidroelektrarna Fala je leta 1922 zgradila 10 kV daljnovod Maribor - Rače in 10 kV daljnovod Maribor - Ptuj. Leta 1924 je bil zgrajen dvosistemski 80 kV daljnovod dolžine 77 km med Falo in Laškim, s čimer je bil v Sloveniji prvič izveden prenos električne energije na večje razdalje. Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod Maribor - Ptuj - Ormož - Ljutomer - Murska Sobota. Istega leta sta bila zgrajena tudi 35 kV daljnovoda med Laškim in Celjem ter med Laškim in Trbovljami. Po 80 kV daljnovodu Fala - Laško je bila leta 1928 vzpostavljena prva visokofrekvenčna telefonska povezava v Sloveniji.

Leta 1925 je Mestno električno podjetje uvedlo nočno tarifo. Tega leta je prišlo tudi do spremembe imena podjetja, ki se je odtlej imenovalo Električno podjetje Maribor. V letih pred drugo svetovno vojno se je podjetje močno angažiralo tudi pri elektrifikaciji mariborske industrije, posebej tekstilne.

Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod med Mariborom in Mursko Soboto, ki je bil leta 1928 podaljšan do Varaždina na Hrvaškem. Leta 1928 je mariborska plinarna demontirala celotno ulično razsvetljavo in svojo elektrarno na enosmerni tok. Leta 1930 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Radvanje, ki je 80 kV daljnovod iz Fale povezala z mariborskim 10 kV distribucijskim omrežjem.

Leta 1935 je imelo Mestno električno podjetje 11.630 odjemalcev. Sredi leta 1935 je Mestna občina Maribor združila vsa mestna podjetja v eno. Leta 1937 je bil Maribor z okolico po porabljeni električni energiji na prvem mestu v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Nizke cene električne energije so spodbudile razvoj industrije, še posebej tekstilne, ki je zaposlovala več tisoč ljudi.

Leta 1941 je obstoječe stanje prekinila okupacija. Podjetje je bilo priključeno skupnemu štajerskemu električnemu podjetju (Energieversorgung Südsteiermark) s sedežem v Gradcu. V Mariboru je delovala podružnica tega podjetja, ki je prevzela vsa električna podjetja in energetske rudnike na ozemlju slovenske Štajerske. leta 1943 se je podružnica preoblikovala v delniško družbo.

Obdobje od leta 1946 do 1990

Delavec Elektra Maribor pri popravilu, avgust 1957

V letu 1946 so dejavnosti za distribucijo električne energije izvajali v Upravi za Maribor mesto in v Mariborski okrožni upravi, ki sta bili v sestavi podjetja državne elektrarne Slovenije. V okviru okrožne uprave so bili obrati Maribor okolica, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Radvanje (Pekre), kasneje pa še delavnica za izdelovanje opreme in konstrukcij za transformatorske postaje, daljnovode in omrežja na Teznem, ki se je leta 1950 organizirala v samostojno podjetje Elektrokovina.

S 1. januarjem 1948 je začela veljati prva slovenska tarifa za električno energijo. Tega leta je bil zgrajen tudi dvosistemski 110 kV daljnovod med Dravogradom in Mariborom.

Leta 1949 sta Uprava za Maribor mesto in mariborska okrožna uprava prešli v sestavo novoustanovljenega Podjetja za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani. Leta 1951 je prenehalo obstajati Podjetje za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani, istočasno pa je bilo ustanovljenih pet podjetij za distribucijo električne energije. Eno izmed njih je bilo tudi Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor s sedežem v Mariboru. Že naslednje leto sta iz navedenega podjetja nastali dve podjetji, in sicer podjetje Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto.

Leta 1954 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Pekre in priključena na obnovljen 110 kV daljnovod med Falo in Laškim.

Leta 1963 sta se podjetji Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto združili v podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor, ki je bilo eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji.

Do konca leta 1968 je bil v okviru tarifnega sistema ukinjen prispevek, ki so ga zaračunavali na podlagi površine prostorov in moči.

Leta 1971 so se podjetja za distribucijo električne energije združila v Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije v Mariboru (Letno poročilo Elektro Maribor za leto 2004 navaja, da je bil sedež tega podjetja v Ljubljani). Leta 1979 oziroma 1982 je bilo organizirano podjetje Elektro Maribor - delovna organizacija za distribucijo električne energije n.sol.o. s sedežem v Mariboru, Vetrinjska ulica 2. Leta 1987 se je delovna organizacija združila v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) Elektrogospodarstvo Slovenije n.sub.o. Leta 1990 se je delovna organizacija Elektro Maribor preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini: Elektro Maribor - javno podjetje za distribucijo električne energije p.o.

Leta 1983 so v konzumnih oddelkih pričeli uporabljati terminale, ki so bili povezani s centralnim računalnikom v okviru enotnega informacijskega sistema elektrodistribucije.

Obdobje po letu 1991

Leta 1991 je bil v vojni za Slovenijo prvi ranjen elektromonter Elektro Maribor Boris Fras. Dne 24. maja 1991 so mu med odklapljanjem električne energije vojašnici na Ptuju prestrelili koleno. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ga je leta 2016 odlikoval s častnim znakom svobode.

Leta 1994 je bilo z uredbo Vlade Republike Slovenije ustanovljeno javno podjetje Elektro Maribor p.o. v lasti Republike Slovenije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je z odločbo opredelilo, da je 60,38 % kapitala družbe v lasti Republike Slovenije, preostali delež pa bi se naj lastninil po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Proces lastninjenja je bil zaključen 20. maja 1998, ko se je Elektro Maribor, p.o., javno podjetje v lasti Republike Slovenije preoblikovalo v delniško družbo s polnim imenom Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Elektro Maribor je že leta 1995 podprl projekt Univerze v Mariboru, v okviru katerega je bilo osebno vozilo z motorjem na notranje izgorevanje predelano na električni pogon. Vozilo je nato vrsto let uporabljala območna enota Maribor mesto.

Elektro Maribor d.d. je 14. decembra 1999 izdal 33.495.324 rednih delnic. Osnovni kapital družbe je znašal 139.773.510 EUR. Navadne imenske kosovne delnice imajo oznako EMAG in ISIN (mednarodna identifikacijska številka vrednostnih papirjev, angl. international securities identification number, ISIN) številko SI0031108580. Z delnicami družbe se ne trguje na organiziranem trgu.

Leta 2001 je prišlo do delnega odprtja trga z električno energijo. Upravičeni odjemalci, uporabniki s priključno močjo nad 41 kW, so si od 15. oktobra 2001 naprej lahko sami izbirali dobavitelja.

Leta 2002 je podjetje Elektro Maribor odprlo svojo spletno stran www.elektro-maribor.si Leta 2002 je začel obratovati nov distribucijski center vodenja Elektro Maribor, ki obratuje neprekinjeno 24 ur na dan in ki je omogočil uvedbo novih funkcij SCADA za učinkovito vodenje in nadzor distribucijskega omrežja. Tega leta je Elektro Maribor odprl tudi sodobni klicni center.

Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. Tega leta je začelo v razdelilno transformatorski postaji Melje v Mariboru obratovati prvo s plinom izolirano 110 kV stikališče na prostem v Sloveniji.

Leta 2004 je bil trg z električno energijo odprt za vse odjemalce električne energije, razen za gospodinjstva.

Leta 2005 je bila na spletni strani www.elektro-maribor.si uvedena spletna aplikacija eStoritev, ki odjemalcem omogoča vpogled v tehnične podatke merilnega mesta, pregled izstavljenih računov in plačil ter informativni obračun dobavljene električne energije kar z osebnega računalnika. V skrbi za ohranjanje okolja je družba leta 2005 v okviru projekta Modra energija in v partnerskem odnosu z največjim dobaviteljem električne energije, Holdingom Slovenske elektrarne, d. o. o., svojim odjemalcem ponudila energijo, ki je proizvedena v eni izmed treh verig hidroelektrarn v njihovi lasti.

Družba Elektro Maribor d.d. je leta 2007 skupaj s svojo hčerinsko družbo HE Elektro Maribor d.o.o. naredila prvi korak na področju izrabe sončne energije in investirala v 36,18 kW fotonapetostno elektrarno na strehi svoje poslovne stavbe. Ob odprtju trga električne energije s 1. julijem 2007 je družba za gospodinjske odjemalce pripravila posebne pakete oskrbe z električno energijo: Varčujem! in Varčujem modro!, Gradim! in Gradim modro! ter Osnovna oskrba in Osnovna oskrba – modra.

Leta 2007 se je družba Elektro Maribor d.d. registrirala kot podjetje za distribucijo električne energije d.d. Prenehala je opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). To dejavnost je 1. julija 2007 začela opravlja družba SODO d.o.o., ki jo je ustanovila Republika Slovenija kot edini družbenik. Elektro Maribor posluje z družbo SODO d.o.o. na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

V Elektro Maribor d.d. so leta 2008 razvili blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja električne energije iz obnovljivih virov. Kot pobudnik razvoja številnih storitev na področju elektrodistribucije je družba leta 2008 z izgradnjo fotovoltaičnih sistemov odjemalcem ponudila nov, naravi prijazen vir za proizvodnjo električne energije – sončno elektrarno na ključ.

V Elektro Maribor d. d. so leta 2008 odjemalcem ponudili novo spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča, da lahko gospodinjski in poslovni odjemalci nekatere stvari uredijo kar od doma. Aplikacija omogoča veliko funkcionalnosti 24 ur na dan, brez čakalne vrste in brezplačno. Elektro Maribor d.d. je leta 2010 vrnil preveč zaračunano električno energijo vsem svojim gospodinjskim odjemalcem, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 1.2.2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali je bil zahtevek za vračilo podan ali ne. V Elektru Maribor d.d. so pripravili nov paket – paket Sonček, izgradnjo sončne elektrarne na ključ, ki združuje izgradnjo, financiranje, zavarovanje in ugoden odkup električne energije.

S 1. decembrom 2011 je prišlo do izčlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo Elektro Maribor Energija plus d.o.o. S tem je prodajo električne energije prevzela nova hčerinska družba Elektra Maribor d.d. z imenom Elektro Maribor Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije.

Na območni enoti Maribor z okolico je bila januarja leta 2012 svečano predana v uporabo prva hitro polnilna postaja za električna vozila. Od leta 2012 je družba Elektro Maribor prisotna tudi na družabnih omrežjih Facebook in Twitter.

Maja 2013 je začel Elektro Maribor individualno obveščati uporabnike o načrtovanih izklopih tudi preko ePošte in SMS sporočil. V jeseni 2019 so vsa slovenska podjetja za distribucijo električne energije vzpostavila enotni informacijski sistem za enotni dostop do merilnih podatkov in kakovosti oskrbe iz merilnih centrov. Uporabnikom je na voljo aplikacija Moj elektro.

Septembra 2020 je družba presegla pomemben mejnik. V sistem naprednega merjenja je bilo vključenih že več kot 90 % merilnih mest uporabnikov. V skladu z Uredbo o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije bodo v sistem naprednega merjenja najkasneje do konca leta 2025 vključena vsa merilna mesta. Na območju Elektro Maribor bo ta cilj dosežen že prej.

Glej tudi

• seznam energetskih podjetij v Sloveniji

Viri

• Letna poročila Elektro Maribor, https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/
• Razvoj elektrifikacije, Powerlab, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UniverzE v Mariboru, http://powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/Razvoj.pdf
• Jure Mrzel: Elektrifikacija, Elektrogospodarstvo, Enciklopedija Slovenije, 3. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
• Elektro Maribor, 90 let, ured. Tomaž Šišernik, Maribor, 2004, http://www.elektro-maribor.si/images/BILETEN_Elektro_90_let.pdf
• Elektro Maribor, 130 let elektrifikacije Slovenije, 115 let distribucije električne energije v Mariboru, 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru: zbornik, urednica Karin Zagomilšek, Maribor, 2014, http://www.elektro-maribor.si/images/pdf/Elektro%20Maribor%20zborik%20%20100%20let%20jun%202014%20WEB.pdf Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine.
• Nina Gosteničnik, Barbara Lobnik: Plinarna Maribor, 140 let v našem mestu, Arhivsko gradivo mariborskega gospodarstva v Pokrajinskem arhivu Maribor, Spominski zbornik, Pokrajinski arhiv: Plinarna, 2010, ISBN 978-961-6507-37-0
• Jože Praper: Drava, Dravčani, graditelji, obratovalci: 60 let DEM, Društvo upokojencev DEM, Vuzenica, 2011
• Primož Plevnik: Leta 1883 je v Mariboru, Sloveniji in v tem delu Evrope zasvetila prva električna žarnica, Arhivsko društvo Maribor, 2003
• Nika Grabeljšek: Scherbaumov salon, Muzej narodne osvoboditve Maribor, 2008, http://www.muzejno-mb.si/novo/scherbaumov-salon.html.html Arhivirano 2013-10-04 na Wayback Machine.
• Boris Sovič: Moč in energija v omrežju Elektro Maribor v obdobju 1980-2013, Elektro Maribor, 2014, http://www.elektro-maribor.si/images/Elektro_Maribor_Moc_in_energija.pdf Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine.
• Boris Sovič: Elektro Maribor 1991-2016: 25 let razvoja v Republiki Sloveniji, 2016, https://www.elektro-maribor.si/media/3698/2016_08_30_elektro_maribor_1991_-_2016_web.pdf
• Boris Sovič: Slovenska elektrodistribucija: Infrastruktura trajnostnega razvoja; GIZ - Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije, 2017, https://www.elektro-maribor.si/media/3699/31_3_2017_elektromb_slovenska_elektrodistribucija_bsovic_final_web.pdf   
• Boris Sovič: Predstavitev Elektro Maribor, Elektro Maribor, 2020, https://www.elektro-maribor.si/media/4755/2020-04-29-predstavitev-druzbe-elektro-maribor-2020-final_2.pdf

Zunanje povezave

• Spletno mesto Elektro Maribor Arhivirano 2012-04-09 na Wayback Machine.
• Spletno mesto Elektro Maribor Energija plus Arhivirano 2012-05-03 na Wayback Machine.
• Spletno mesto OVEN Elektro Maribor Arhivirano 2012-04-14 na Wayback Machine.
• eStoritve Elektro Maribor Arhivirano 2013-08-06 na Wayback Machine.
• Spletno mesto SODO