Židovski stolp
Židovski stolp je utrjen stolp, ki stoji v Mariboru na Židovski ulici nad Lentom.
| Židovski stolp | |
|---|---|
 | |
  Židovski stolp Geografska lega: Židovski stolp, Slovenija | |
| Lega | Židovska ulica 6 (Lent), Maribor Mestna občina Maribor |
| Koordinati | 46°33′25″N 15°38′53″E / 46.55694°N 15.64806°EKoordinati: 46°33′25″N 15°38′53″E / 46.55694°N 15.64806°E |
| Zgrajeno | 1465 |
| Lastnik | Mestna občina Maribor |
| Uradno ime: Maribor - Židovski stolp | |
| Razglasitev | 8. april 1992 |
| evid. št. | 6255[1] |
Stolp je nastal na območju nekdanje judovske četrti oziroma geta. Sezidali so ga leta 1465 na jugovzhodnem vogalu mariborskega mestnega obzidja. Na njegovem mestu je pred tem stala mestna opazovalnica. Z gradnjo tega stolpa so utrdili obrambo jugovzhodnega dela mesta, saj Vodni stolp in del obzidja, ki je povezoval Vodni in Židovski stolp, takrat še nista obstajala.[2]
Slovenski zgodovinar Vladimir Travner je omenil možnost, da je bila v stolpu judovska šola, saj je iz leta gradnje stolpa ohranjen tudi dokument, ki vsebuje besedo judenshul, kar dobesedno pomeni judovska šola, vendar ta beseda v resnici pomeni sinagogo. V dokumentu cesar Friderik III. naroča judovskemu mojstru Muschu, naj Judu Davidu črta plačilo globe 12 goldinarjev za gradnjo judenshula v Mariboru. Šlo je torej za dela na sinagogi ne na stolpu.[3]
Mariborski judje so morali priskrbeti sredstva za gradnjo stolpa in za vzdrževanje obzidja ob stolpu. Iz leta 1465 je ohranjen tudi dokument, ki priča o tem, da so Judje plačali 40 funtov za vzdrževanje tega dela obzidja, s katerimi so plačali prevoz lesa in gradbene delavce. Namigi, da bi Judje stolp uporabljali za karkoli, razen za obrambne namene, ne obstajajo.[4]
Leta 1501 sta ga kupila mariborska meščana Barbara in Bernardin Drukher, ki sta v nekdanji judovski četrti pridobila tudi več drugih stavb, med drugim zgradbo nekdanje sinagoge v Mariboru. V zadnji četrtini 17. stoletja so stolp povišali in pokrili z zatrepasto streho. Zidovi, debeli 1,5 metra, so v spodnjem delu iz kamna, v zgornjem pa iz opeke.[5][6]
Stolp je bol sprva last mesta. Leta 1646 je v njem stanoval mestni stražmojster Christof Schäferl. Kasneje je stolp postal Sturzovo, nato pa Altmannovo skladišče sadja. Altmann je imel v 19. stoletju v lasti tudi zgradbo nekdanje sinagoge.[7]
V stavbi od leta 1979 deluje Fotogalerija Stolp, prva slovenska galerija, posvečena sodobni fotografiji. Z njo upravlja Fotoklub Maribor, ki ima v kletnih prostorih svoj sedež in fotografski laboratorij oz. temnico za razvijanje klasičnih fotografskih filmov.[8]
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6255«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Premk, Janez; Premk, Anja (2015). Mariborska Sinagoga. Ljubljana: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. str. 45, 75. COBISS 283094016. ISBN 978-961-254-867-4.
- ↑ Premk (2015), str. 78.
- ↑ Premk, Janez; Hudelja, Mihaela (2014). Tracing Jewish Heritage: A Guidebook to Slovenia. Ljubljana: Research and Documentation Center JAS. str. 53. COBISS 80920577. ISBN 978-961-93343-1-7.
- ↑ Radovanovič, Sašo; Žiberna, Igor (1996). Maribor, mestni vodnik. Maribor: Založba Obzorja. str. 51. COBISS 39267073. ISBN 86-377-0800-5.
- ↑ Radovanovič, Sašo (2001). Maribor. Maribor: Založba Kapital. str. 56. COBISS 115052032. ISBN 961-6337-02-5.
- ↑ Puff, Rudolf Gustav (1999). Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina. Maribor: Založba Obzorja. str. 42. COBISS 44050689. ISBN 961-230-102-6.
- ↑ »40 let prve slovenske galerije za sodobno fotografijo«. MMC RTV-SLO. 19. december 2019. Pridobljeno 24. januarja 2020.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Židovski stolp v Wikimedijini zbirki
