Ena od napol pozabljenih preživetvenih grozljivk, ki pa si definitivno zasluži svoje mesto na piedestalu. Napisano popolnoma na novo, kakšna malenkost pobrana iz ru. Wikipedije. PMM zadostuje pogojem.
Za, vse pohvale za izjemno natančno uporabo sklicev. Sem jih malo predelala, tako, da se zdaj kratki sklici navezujejo na vir (žal kot anonimni uporabnik, ker nisem opazila, da nisem prijavljena). --Pinky sl (pogovor) 22:17, 23. januar 2016 (CET)[odgovori]
Obstoječi članek je razširjen s podatki iz angleškega članka in po mojem mnenju ustreza merilom za izbrani članek. Je tudi eden od tistih, ki jih mora imeti vsaka Wikipedija.
Za - Vnesel sem še nekaj prilagoditev, notranjih povzav in popravkov. Ibn Batutovi zgodbi sem natančno sledil, ko sem pisal letnice za ta obdobja, tako da mi posamezne odprte nejasnosti niso tuje. -- Hinko Gnito (pogovor) 20:17, 20. februar 2016 (CET)[odgovori]
Komentar:: sem dodal manjkajoče knjižne reference iz en, čeprav nekje kar pretiravajo, ko se isti sklic ponavlja npr. šestkrat zapored v istem odstavku. --Sporti (pogovor) 10:43, 10. april 2016 (CEST)[odgovori]
Sestavljeno na novo po relevantni literaturi, z dodanim varstvenim statusom in novimi podatki. PMM zadostuje merilom (po zgledu Seznama ptic, ki je bil tudi izbran).
Vzdržan; kljub temu, da smo v preteklosti že imeli sezname kot izbrani članek, mi to nekako ne gre. Ob dodatno razširjenem uvodu, bi se morda nagnil proti pozitivnemu glasu.--Rude (pogovor) 09:05, 11. april 2016 (CEST)[odgovori]
ZaZelena lučka. (pogovor) Članek bi lahko bil dolg, če bi združili članka kačjih pastirjev s seznamom...Ampak hkrati pa oba članka ponujata še nešteto načinov, da se podaljšata, sama po sebi pa sta izredno obsežna in dobro zastavljena. Seveda sem za, še posebej če bo tako zastavljena vsa zoologija.
Komentar: Ob tem dve pripombi: 1. za razdelek o J. Slovanih bi veljalo pogledati tudi novejšo slovensko in hrvaško literaturo in jo vključiti med vire. Marsikaj je dobro napisano že v relevantnih geslih na WP, kjer je navedena tudi literatura. 2. V uvodu piše, da je KV Sase pokristjanjeval "pod grožnjo smrtne kazni". Nisem specialist za obdobje in tematiko, ampak v spominu imam, da je taka grožnja po tedanji doktrini veljala samo za odpadnike od vere in ne za pogane, kjer je veljal drugačen misijonarski pristop. Veljalo bi preveriti, kako je s tem (recimo pri Hansu-Dietrichu Kahlu, morda pri Petru Štihu). --IP 213 (pogovor) 21:54, 19. april 2016 (CEST)[odgovori]
Komentar: Karel Veliki je v zakoniku Capitulatio de partibus Saxoniae, objavljenem med saškimi vojnami leta 782, 785 ali morda 795, v 8. členu predpisal smrtno kazen za vse Sase, ki so se skrivali pred krstom ali ga zavračali. Pierre Riché v zvezi s tem celo trdi, da je bil pokol v Verdenu, v katerem je Karel Veliki leta 782 pobil 4.500 ujetih Sasov, nekakšen uvod v njegov kasnejši zakonik. (Riché, Pierre (1993). The Carolingians. ISBN 978-0-8122-1342-3.) Doktrina in praksa očitno nista bili vedno in povsod skladni.
Knjige Petra Štiha in Vaska Simonitija Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (1995) še nisem dobil in prebral, vendar se mi kot poljudnoznanstveno delo na prvi pogled ne zdi najbolj primerna. Ko bom prišel do dokazljivih in sledljivih podatkov v zvezi z Južnimi Slovani, jih bom naknadno vnesel v članek o Karlu Velikem. --Octopus (pogovor) 08:37, 28. april 2016 (CEST)[odgovori]
Komentar:Peter Štih je o zgodnjesrednjeveški zgodovini slovenskega prostora napisal vrsto člankov, ki so gotovo relevantni, medtem ko je knjiga, ki jo omenjaš, res preveč poljudna, da bi bila ustrezen vir. Za Hrvaško bi veljalo pogledati predvsem Nevena Budaka in Danijela Džina. --IP 213 (pogovor) 21:58, 28. april 2016 (CEST)[odgovori]
Komentar: Ostavek, ki se nanaša na slovensko zgodovino, sem razširil s podatki iz knjige Štih, Simoniti, Vodopivec: Slovenska zgodovina. --Octopus (pogovor) 12:48, 14. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Članek o belem udomačenem slonu doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant: An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome. Članek je v osnovi dokončan.
komentar -- zabavna tema, ampak knjiga še ni prevedena, kar zna obiskovalko/obiskovalca strani frustrirati. Avtor Silvio Bedini je ene sorte zgodovinarski Michener, v COBISSu prisoten s tremi knjigami (v angleščini), skratka malenkost manj neznan in nepomemben kot pa knjiga, ki je tema članka. Komentar seveda razumeti kot pripombo o temi, ne pa o kvaliteti članka SmozBleda (pogovor) 19:25, 20. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Proti; menim, da ne spada med naša najkakovostnejša gesla. Razlog je predvsem feljtonski ton z ogromno starinskimi izrazi in subjektivizmi. Šepa tudi referenciranje, ne razumem recimo zakaj se mora tekst sklicevati na štiri jezikovne različice istega dela. Vem, da sem pozen z ugovorom (predlog je v postopku že več kot en mesec in sicer že dovolj podprt, da bi bil lahko po pravilih zaključen pozitivno), tako da prepuščam odločitev kakemu drugemu administratorju. — YerpoHa?09:27, 29. junij 2016 (CEST)[odgovori]
Vzdržan - Se strinjam z zgornjim, žal je celotno besedilo polno takih izrazov, tako da sem se namučil z nekaterimi poglavji, še posebej s poglavjem smrti in spominov, zadnji odsek glede reformacije, ki je res polno subjektivnih in poljudnih trditev. Ne vem, kaj lahko tukaj storimo, ker bi morali dosti poseči v samo vsebino, mora pa to biti v dogovoru z avtorjem, časa pa glih nimamo. Sedanji članek pa mislim da je 4. teden na glavni strani.--Archangel21:27, 31. julij 2016 (CEST)[odgovori]
Ko je ravno suša, še ena lahkotnejša tema. PMM kompletno in dobro podprto. V veliki meri prevod angleškega članka, a na nekaterih mestih dodani ali odvzeti detajli.
S štirimi (4) glasovi podpore je članek sprejet med izbrano vsebino (nekoliko zgodaj, vendar je glede na soglasno podporo in skromni pritok novih predlogov odločitev upravičena). --Archangel19:00, 27. september 2016 (CEST)[odgovori]
Vzdržan Vseeno je preveč drobnih napak. Recimo: opombe so v glavnem neprevedene (imamo še Auflage namesto izdaja, S. namesto s. ali str.; občasno pa so nemški naslovi del kar prevedeni v slovenščino, kar pa tudi ni prav). nekaj sem popravil, vsega je preveč. --IP 213 (pogovor) 09:39, 20. september 2016 (CEST)[odgovori]
Proti - Slab jezik, slog pisanja je deloma subjektiven in tendenciozen, poleg tega na nekaterih mestih ni jasno, ali gre za dobesedno navajanja ali za poročanje. --Jalen (pogovor) 09:46, 31. avgust 2016 (CEST)[odgovori]
Vzdržan, zaenkrat; članek je zdaj sicer precej izboljšan, nekaj stvari sem tudi sam popravil, a je še vedno potreben korekcij. Izrazi v uvodnem poglavju, kot so izmišljotina in prevarantsko besedilo, niso najbolj ustrezni za enciklopedičen članek, tisto bi bilo treba kako drugače izraziti. V poglavju Besedilo me še vedno moti, da ni jasna meja med dobesednimi navedki in poročanjem v tretji osebi. --Jalen (pogovor) 15:17, 20. september 2016 (CEST)[odgovori]
Naslovov ti ni treba prevajati, kvečjemu lahko opombe, kot je "abgerufen über De Gruyter Online". Drugače je v predlogah serije {{navedi}} parameter trans_title za prevode v slovenščino. — YerpoHa?11:37, 20. september 2016 (CEST)[odgovori]
Kolikor vem načeloma naslovov v razširjenih jezikih (angleščina, nemščina ...) ni potrebno prevajati; pri manj razširjenih pa je zraven originalnega naslova potreben prevod. Morajo pa biti prevedeni vsi drugi deli teksta v opombah. Npr. to, kar omenja Yerpo, pa "zitiert bei" ali "Auflage" in podobno, kar se pojavlja. Tudi kratica za Seite (S.) mora biti prevedena v slovensko s. ali str. --IP 213 (pogovor) 15:52, 20. september 2016 (CEST)[odgovori]
Za Umberto Ecco je dobro obdelal v Praškem pokopališču to tematiko kar se tiče zgodovinskega ozadja in mislim, da je ta članek veliko tega dobro povzel. Mislim pa, da bi zelo koristilo povzeti nekaj o družbi, kjer je ta tekst nastal, ali pa vsaj dobro povezavo na tak članek, ki te informacije vsebuje. Namreč je razlika med družbo pred prvo svetovno vojno in svetom, ki v tridesetih letih o tem odprto razpravlja na sodišču.Zelena lučka. (pogovor)
socialna problematika skorajda nedotaknjena v wikipedii,
Avtor članka:
prevedel z angleščine zeleni, ampak nekaj tudi dodal in zbrisal, predvsem trgovino s sužnji v Aziji in Afriki, Ameriki, gre za članek Projekta nujnih 1000
Proti, članku pmm še ogromno manjka za celovitost. Nič ne piše o zatonu suženjstva na Zahodu (britanska vojna proti trgovcem s sužnji v Afriki, vloga ameriške državljanske vojne ipd.), manjka kulturni vidik, ker o tej temi je nastalo res ogromno umetnosti (pa ne mislim naštevanja filmov iz :enwiki), mednarodnopravna ureditev itd. itd. Delno je to krivda izvirnika, ki ima še viden sindrom nametanosti in kljub pomembnosti teme ni bil deležen resne pozornosti poznavalcev, ampak tale povzetek je žal še bolj pomanjkljiv. — YerpoHa?09:33, 8. november 2016 (CET)[odgovori]
Info: Dodal zgodovino mednarodnopravne ureditve, ZDA, Ameriko, Azijo, ne vem pa koliko dodati umetnosti v takšno pisanje?Zelena lučka. (pogovor)
Po novem šibek Za; pomanjkljivosti so bile delno odpravljene, čeprav zdaj recimo manjkajo viri za nekaj dodane vsebine. Se bom malo pozabaval preden bo članek na glavni strani, bo pa dobrodošlo, če se bo tudi avtor/predlagatelj. — YerpoHa?13:30, 3. december 2016 (CET)[odgovori]
Komentar: čisto na začetek poglavja o zgodovini jaz ne bi dal, ker uporablja terminologijo, ki je razložena v poglavju o pristopih - kar pomeni, da bralcu ne bo jasno. Kvečjemu lahko gre pred poglavje o trenutni razširjenosti. — YerpoHa?13:52, 23. december 2016 (CET)[odgovori]