Odpre glavni meni

Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji

seznam Wikimedije
Modri bleščavec (Calopteryx virgo) je eden najpogostejših kačjih pastirjev v Sloveniji, reden spremljevalec zaraščenih potokov gričevnatega sveta v toplem delu leta.[1]

Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji navaja 72 vrst kačjih pastirjev, za katere so bili zbrani podatki o pojavljanju na ozemlju Slovenije, kar vključuje eno vrsto, ki od 1960. let ni bila opažena v Sloveniji, zato velja za lokalno izumrlo, vendar obstaja realna možnost, da je bila samo spregledana. Seznam temelji na preglednih publikacijah Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije, ki je nastal v sodelovanju med Centrom za kartografijo favne in flore ter Slovenskim odonatološkim društvom leta 1997,[2] in novejšemu atlasu evropskih kačjih pastirjev (Atlas of the European dragonflies and damselflies, 2015)[3] ter publikacijah Slovenskega odonatološkega društva.

Kačje pastirje na Slovenskem sta preučevala že pred stoletji Janez Vajkard Valvasor in Giovanni Antonio Scopoli, podatki pa so bili prvič sistematično zbrani šele v 1960. letih po zaslugi zoologa Boštjana Kiaute,[1] ki velja za začetnika odonatologije na Slovenskem. Po mednarodnih merilih je zdaj razširjenost skupine razmeroma dobro poznana, Slovenija pa je bila tudi ena prvih evropskih držav, za katero je bil izdelan popoln pregled (atlas) favnističnih podatkov o kačjih pastirjih.[3] Število 72 predstavlja skoraj natanko pol znanih vrst za Evropo (143) in je denimo primerljivo s številom vrst za Nemčijo (81), Španijo (80) in Poljsko (74), ki so mnogokrat večje od Slovenije,[3] zato velja slovenska favna kačjih pastirjev za izredno pestro. To pestrost pripisujemo legi ozemlja na stičišču različnih biogeografskih regij, kjer številne vrste dosegajo rob svojega območja razširjenosti.[1]

SeznamUredi

Taksonomija sledi referenčnemu delu Atlas of the European dragonflies and damselflies (2015),[3] slovenska imena pa »Seznamu slovenskih imen kačjih pastirjev«.[4] Podatki so povzeti po Atlasu kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije,[2] razen kjer je posebej navedeno.

Za stolpcema z imeni je stolpec s stanjem ogroženosti v Sloveniji, kot ga navaja Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.[5] Kategorije ogroženosti po tem seznamu so:

  • izumrla vrsta (EX) je bila na območju Slovenije dokazano navzoča v naravnih populacijah in je v preteklosti gotovo izumrla oziroma je bila iztrebljena na celotnem območju Republike Slovenije
  • domnevno izumrla vrsta (EX?), katere navzočnost je bila na območju Slovenije znana, že daljši čas pa je kljub iskanju ni več najti in obstaja utemeljeni sum, da je izumrla.
  • prizadeta vrsta (E), katere obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo oziroma njena številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala.
  • ranljiva vrsta (V), za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo E, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljuje habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
  • redka vrsta (R) je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti na območju Slovenije in lahko v primeru ogrožanja hitro preide v kategorijo E.
  • neopredeljena vrsta (I), za katero se domneva, da je ogrožena na območju Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov za natančno uvrstitev v katero od zgornjih kategorij.

Večina (25) teh vrst je zavarovanih tudi po novejši Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2004, ki je sicer razveljavila prejšnji Pravilnik in njegovo krovno uredbo.[6] Označene so z zvezdico (*). Sledi stolpec s statusom ogroženosti vrste v globalnem merilu, kot ga določa Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN). Velika večina vrst, prisotnih v Sloveniji, globalno ni ogroženih, sodijo torej v kategorijo najmanj ogroženih vrst (Least concern, LC). Izjema sta obe vrsti studenčarjev (Cordulegaster), ki sta potencialno ogroženi.[7] V tej kategoriji je tudi brzični škratec (Coenagrion mercuriale), ki pa je bil za Slovenijo napačno zabeležen.

V zadnjem stolpcu je fotografija primerka; kjer je možno, so prikazani samci, pri čemer pa se lahko samica po izgledu bistveno razlikuje. Možne so tudi manjše razlike glede na del območja razširjenosti, kjer je bil osebek fotografiran, in razvojni stadij (na primer pravkar preobražene živali so včasih manj živo obarvane).

Enakokrili kačji pastirji (Zygoptera)Uredi

slovensko ime znanstveno ime status
(SLO)
status
(IUCN)
opombe fotografija
presenetljiva pazverca Chalcolestes parvidens I   Vrsti C. parvidens in C. viridis sta zelo podobni, do l. 1997 sta veljali za eno, v slovenskem Atlasu obravnavani skupaj (v Sloveniji sta prisotni obe).
zelena pazverca Chalcolestes viridis   Glej opombo pri C. viridis.  
grmiščna zverca Lestes barbarus V    
obrežna zverca Lestes dryas E*    
južna zverca Lestes macrostigma R*  
obvodna zverca Lestes sponsa    
loška zverca Lestes virens E*    
prisojni zimnik Sympecma fusca    
pasasti bleščavec Calopteryx splendens    
modri bleščavec Calopteryx virgo    
sinji presličar Platycnemis pennipes    
rdeči voščenec Ceriagrion tenellum E*    
barjanski škratec Coenagrion hastulatum E*   Ponovno najden v Sloveniji leta 1999.[8]  
brzični škratec Coenagrion mercuriale EX?*   Naveden v atlasu slovenskih kačjih pastirjev kot domnevno izumrl, novejši evropski Atlas pa ga ne navaja več. Ni vključen v vsoto 72 vrst.  
koščični škratec Coenagrion ornatum V    
travniški škratec Coenagrion puella    
suhljati škratec Coenagrion pulchellum V    
povodni škratec Coenagrion scitulum V    
bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum    
prodni paškratec Erythromma lindenii V    
veliki rdečeokec Erythromma najas    
mali rdečeokec Erythromma viridulum    
modri kresničar Ischnura elegans    
bledi kresničar Ischnura pumilio    
rani plamenec Pyrrhosoma nymphula    

Raznokrili kačji pastirji (Anisoptera)Uredi

slovensko ime znanstveno ime status
(SLO)
status
(IUCN)
opombe fotografija
višnjeva deva Aeshna affinis V    
šotna deva Aeshna caerulea R*   V Sloveniji zabeležena le enkrat.  
zelenomodra deva Aeshna cyanea    
rjava deva Aeshna grandis V    
deviški pastir Aeshna isoceles V    
barjanska deva Aeshna juncea V    
bleda deva Aeshna mixta    
mahovna deva Aeshna subarctica R*   [9]  
zelena deva Aeshna viridis E*   [10]  
afriški minljivec Anax ephippiger    
veliki spremljevalec Anax imperator    
modroriti spremljevalec Anax parthenope    
zgodnji trstničar Brachytron pratense V    
rumeni porečnik Gomphus flavipes EX?*   Ponovno odkrit leta 2011,[10] v Rdečem seznamu najdba še ni upoštevana.  
popotni porečnik Gomphus vulgatissimus V    
velika peščenka Lindenia tetraphylla EX*   V Fiesi jo je v 60. letih prejšnjega stoletja zabeležil odonatolog Boštjan Kiauta, kasneje je ni našel nihče več in velja v Sloveniji za izumrlo.  
bledi peščenec Onychogomphus forcipatus    
kačji potočnik Ophiogomphus cecilia V*    
povirni studenčar Cordulegaster bidentata V    
veliki studenčar Cordulegaster heros V*   Eden največjih evropskih kačjih pastirjev in na predlog Slovenije ob pridružitvi Evropske unije uvrščen na dodatke Direktive o habitatih.  
močvirski lebduh Cordulia aenea    
nosna jezerka Epitheca bimaculata V    
alpski lesketnik Somatochlora alpestris R*   [11]  
barjanski lesketnik Somatochlora arctica R*    
pegasti lesketnik Somatochlora flavomaculata V    
sredozemski lesketnik Somatochlora meridionalis    
kovinski lesketnik Somatochlora metallica E*    
opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea    
mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis E*    
barjanski spreletavec Leucorrhinia dubia E*    
dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis E*    
modri ploščec Libellula depressa    
črni ploščec Libellula fulva V    
lisasti ploščec Libellula quadrimaculata    
temni modrač Orthetrum albistylum    
sinji modrač Orthetrum brunneum    
prodni modrač Orthetrum cancellatum    
mali modrač Orthetrum coerulescens    
temni slaniščar Selysiothemis nigra   Prvič opažen leta 2012 v Škocjanskem zatoku,[12] v uradnem slovenskem Rdečem seznamu najdba še ni upoštevana.  
črni kamenjak Sympetrum danae E*    
stasiti kamenjak Sympetrum depressiusculum E*    
rumeni kamenjak Sympetrum flaveolum R*    
malinovordeči kamenjak Sympetrum fonscolombii    
sredozemski kamenjak Sympetrum meridionale R*    
pasasti kamenjak Sympetrum pedemontanum R*    
krvavordeči kamenjak Sympetrum sanguineum    
progasti kamenjak Sympetrum striolatum    
navadni kamenjak Sympetrum vulgatum    

Izključene vrsteUredi

Še štiri vrste so v slovenskem Atlasu omenjene kot najdbe glede na starejšo literaturo, vendar zanje ni dovolj trdnih dokazov, da so bile res prisotne na Slovenskem in so izpuščene tudi iz tamkajšnjega seznama:[2]

  • šotni škratec (Coenagrion lunulatum) – ena omemba opažanja iz 1950. let, pri čemer Slovenija leži izven območja razširjenosti vrste, zato je šlo verjetno za napačno določitev
  • rumeni peščenec (Onychogomphus uncatus) – eno novejše opažanje, podkrepljeno s fotografijo, po kateri pa osebka ni mogoče zanesljivo ločiti od zelo podobnega bledega peščenca
  • prodni studenčar (Cordulegaster boltoni) – stare najdbe iz 1950. let pripadajo kasneje opisani vrsti veliki studenčar
  • vresni spreletavec (Leucorrhinia rubicunda) – dvomljiva novejša najdba, ki je ni mogoče zanesljivo pripisati tej vrsti

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Bedjanič, Matjaž (2003). "Kačji pastirji". V Sket, Boris s sod. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 281–289. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Kotarac, Mladen (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. ISBN 978-90-5011-4806. 
  4. Geister, Iztok (1999). "Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata)". Exuviae 5 (1): 1–5. 
  5. "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615.  - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)
  6. "Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah". Uradni list RS (46/2004). http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2004-01-2216.  - Priloga 1: Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane
  7. "The IUCN Red List of threatened species" (2015-4 izd.). Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno dne 2016-04-02. 
  8. Bedjanič, Matjaž; Weldt, Saso (2000). "Rediscovery of Coenagrion hastulatum (Charpentier, 1825) in Slovenia (Zygoptera: Coenagrionidae)". Exuviae 7 (1): 27–30. 
  9. Bedjanič, Matjaž (1999). "Aeshna subarctica elisabethae Djakonov 1922, new for the odonate fauna of Slovenia (Anisoptera: Aeshnidae)". Exuvia 6 (1): 7–10. 
  10. 10,0 10,1 Šácha, Dušan; Bedjanič, Matjaž. "Ponovno odkritje ogroženega rumenega porečnika Gomphus flavipes (Charpentier, 1825) v Sloveniji po pol stoletja (Odonata: Gomphidae)" (PDF). Natura Sloveniae 13 (2): 37–43. 
  11. Brockhaus, Thomas (1999). "Ein Nachweis von Aeshna subarctica elisabethae Djakonov, 1922 und Somatochlora alpestris (Sélys, 1840) im Hochmoor Šijec auf der Pokljuka, NW Slowenien (Anisoptera: Aeshnidae, Corduliidae)". Exuviae 6 (1): 11–13. 
  12. Šalamun, Ali (17.8.2012). "Kačji pastir temni slaniščar prvič opažen v Sloveniji v Škocjanskem zatoku!". Naravni rezervat Škocjanski zatok. Pridobljeno dne 16.4.2016. 

Zunanje povezaveUredi