Osrednja območna knjižnica

(Preusmerjeno s strani OOK)

Osrednja območna splošna knjižnica (kratica OOK) je splošna knjižnica, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v soglasju s svojim ustanoviteljem opravlja za širše območje posebne naloge[1].

Izvajanje nalog osrednje območne knjižnice uredi

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah[2] nalaga OOK-jem štiri glavne naloge delovanja:

  • Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij.
  • Strokovna pomoč knjižnicam s svojega območja, kar zajema tudi sodelovanje pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema.
  • Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva.
  • Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja.

Območja osrednjih območnih knjižnic (OOK) uredi

Celjsko območje uredi

Celjsko območje pokriva Osrednja knjižnica Celje[3]. Celjsko območje pokriva 36 občin, kar predstavlja 2647,8 km² ali 13,06 % ozemlja Slovenije. Na tem območju živi 15,3 % celotnega prebivalstva Slovenije (v letu 2011 304.179 prebivalcev).

Osrednja knjižnica Celje izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce Mestne občine Celje, Dobrne, Štor in Vojnika in posebne naloge osrednje območne knjižnice za 11 osrednjih knjižnic celjskega območja:

Dolenjsko območje uredi

Dolenjsko območje pokriva Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto[15]. Dolenjsko območje pokriva 25 občin, kar predstavlja 3.560 km² ali 17,56 % ozemlja Slovenije. Na tem območju živi 10,4% celotnega prebivalstva Slovenije (v letu 2010 212.600 prebivalcev).

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce Mestne občine Novo mesto, Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Škocjana, Šentjerneja, Žužemberka, Straže, Šmarjeških Toplic in posebne naloge osrednje območne knjižnice za 8 osrednjih knjižnic dolenjskega območja:

Gorenjsko območje uredi

Gorenjsko območje pokriva Mestna knjižnica Kranj[24]. Območje je razdeljeno na 18 občin, obsega 2137 km², kar predstavlja 10,5 % slovenskega ozemlja, tu �ivi nekaj manj kot 10 % prebivalstva Slovenije (v letu 2012 204.170 prebivalcev). Mestna knjižnica Kranj izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce Mestne občine Kranj in sosednjih občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur, posebne naloge osrednje območne knjižnice pa tudi za 4 gorenjske osrednje knjižnice:

Goriško območje uredi

Goriško območje pokriva Goriška knjižnica Franceta Bevka [1] Arhivirano 2007-03-29 na Wayback Machine. Nova Gorica. Goriška regija na 2325 km2, kar je 11,47 % slovenskega ozemlja, zajema 13 občin: Mestna občina Nova Gorica [2], Občina Brda, Občina Kanal ob Soči, Občina Miren - Kostanjevica, Občina Renče - Vogrsko, Občina Šempeter - Vrtojba, Občina Tolmin, Občina Kobarid, Občina Bovec, Občina Ajdovščina, Občina Vipava, Občina Idrija in Občina Cerkno. Na območju regije živi 118.620 prebivalcev, torej 5,83 % vsega prebivalstva Slovenije.

Na Goriškem območju delujejo 4 splošne knjižnice:

Goriška knjižnica je osrednja območna knjižnica, kar pomeni, da opravlja, poleg storitev in dejavnosti za svoje uporabnike, še posebne naloge za širše območje Goriške regije v smislu svetovanja in koordinacije knjižnicam na svojem območju. Tako knjižnice Goriškega območja povezuje v območno mrežo, ki zagotavlja kvalitetno izvajanje knjižnične dejavnosti.

Koroško območje uredi

Koroško območje pokriva Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem[29]. Koroško območje pokriva 12 občin, kar predstavlja 1.041 km² ali 5,13 % ozemlja Slovenije. Na tem območju živi 3,5 % celotnega prebivalstva Slovenije (v letu 2012 72.267 prebivalcev).

Koroška osrednja knjižnica izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem ter posebne naloge osrednje območne knjižnice za 3 osrednje knjižnice koroškega območja:

Obalno-kraško območje uredi

Obalno-kraško območje pokriva Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper[33] Obalno-kraško knjižnično območje zajema občine Koper, Izolo, Piran, Sežano, Komen, Divačo, Hrpelje-Kozino, Postojno, Pivko in Ilirsko Bistrico. V desetih občinah s skupnim obsegom 2.017,6 km2 ali 9,95% površine slovenskega ozemlja živi 7,14% prebivalstva Slovenije (146.346 prebivalcev).

Obalno-kraško območje pokriva šest splošnih knjižnic. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper/Biblioteca centrale Srečko Vilhar Capodistria] izvaja knjižnične storitve za prebivalce občine Koper in posebne naloge osrednje območne knjižnice. V knjižnično mrežo Obalno-kraškega območja OOK strokovno povezuje še pet osrednjih knjižnic:

Osrednjeslovensko območje uredi

Na podlagi soglasja, ki ga je Mestna občina Ljubljana izdala na podlagi 27. člena Zakona o knjižničarstvu [1], je postala Mestna knjižnica Ljubljana v letu 2008 kot pravna naslednica Knjižnice Otona Župančiča osrednja območna knjižnica Osrednjeslovensko območje.

Osrednjeslovensko območje pokriva 29 občin, kar je 16 % slovenskega ozemlja. Poleg občin ljubljanske urbane regije še tri Notranjske: Cerknica, Bloke in Loški potok. Na območju živi 25 % vsega prebivalstva Slovenije – 509.000 prebivalcev.

Mestna knjižnica Ljubljana izvaja naloge iz Pravilnika o OOK za naslednje knjižnice:

Pomursko območje uredi

Pomursko območje pokriva Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota[48]. Pomursko območje pokriva 27 občin.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce Mestne občine Murska Sobota, občin Kuzma, Beltinci, Moravske Toplice, Gornji Petrovci, Tišina, Puconci, Rogašovci, Cankova, Grad, Hodoš in Šalovci in posebne naloge osrednje območne knjižnice za 3 osrednje knjižnice pomurskega območja:

Spodnjepodravsko območje uredi

Spodnjepodravsko območja pokriva Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Območje zajema 19 občin. Največji sta Mestna občina Ptuj in občina Ormož. Spodnjepodravsko območje pokriva 859 km² ali 4,2% ozemlja Slovenije. Na tem območju živi 86.107 prebivalcev, kar predstavlja 4,2% celotnega prebivalstva Slovenije (podatki za leto 2012).

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.

V skladu s Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj izvaja posebne naloge osrednje območne knjižnice za osrednjo knjižnico:

Štajersko območje uredi

Štajersko območje kot ga določa Pravilnik (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji Ur.l. RS, št 73/03 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ur.l. RS, št. 80/2012)[7] pokriva Mariborska knjižnica[52]. Štajersko območje pokriva 22 občin, kar predstavlja 1.313 km² ali 6,48% ozemlja Slovenije. Na tem območju živi 11,53% celotnega prebivalstva Slovenije (237.462 prebivalcev v letu 2012).

Mariborska knjižnica izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce Mestne občine Maribor in za prebivalce občin Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj. V skladu s Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah izvaja Mariborska knjižnica posebne naloge osrednje območne knjižnice za osrednji knjižnici:

Tim OOK uredi

Tim OOK, ki ga sestavljajo predstavniki vseh OOK in ga vodi koordinacija OOK v NUKu je leta 2005 oblikoval in leta 2008 revidiral dokument Poslanstvo in vizija osrednjih območnih knjižnic [53]. Koordinacija vseh OOK je v Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice.

Reference uredi

  1. 1,0 1,1 Zakon o knjižničarstvu, (ZKnj-1) Uradni list RS, št. 87/2001
  2. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, Uradni list RS, 88/2003
  3. Osrednja knjižnica Celje
  4. Knjižnica Laško
  5. Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
  6. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
  7. »Knjižnica Rogaška Slatina«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2007. Pridobljeno 5. februarja 2013.
  8. Knjižnica Šentjur
  9. Knjižnica Šmarje pri Jelšah
  10. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
  11. Knjižnica Velenje
  12. Medobčinska splošna knjižnica Žalec
  13. Osrednja knjižnica Mozirje
  14. Splošna knjižnica Slovenske Konjice
  15. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
  16. Knjižnica Brežice
  17. Valvasorjeva knjižnica Krško
  18. Knjižnica Sevnica
  19. Knjižnica Pavla Golie Trebnje
  20. Knjižnica Črnomelj
  21. »Ljudska knjižnica Metlika«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2007. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  22. Knjižnica Kočevje
  23. »Knjižnica Miklova hiša Ribnica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2009. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  24. »Mestna knjižnica Kranj«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2007. Pridobljeno 24. januarja 2007.
  25. Občinska knjižnica Jesenice
  26. Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
  27. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
  28. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
  29. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
  30. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
  31. Knjižnica Radlje ob Dravi
  32. Knjižnica Dravograd
  33. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca centrale Srečko Vilhar Capodistria
  34. Knjižnica Makse Samsa[mrtva povezava]
  35. Mestna knjižnica Izola
  36. »Kosovelova knjižnica Sežana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2016. Pridobljeno 14. aprila 2012.
  37. Mestna knjižnica Piran
  38. Knjižnica Bena Zupančiča Postojna[mrtva povezava]
  39. Mestna knjižnica Ljubljana
  40. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
  41. Knjižnica Domžale
  42. Knjižnica Grosuplje
  43. Matična knjižnica Kamnik
  44. »Knjižnica Litija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2007. Pridobljeno 24. januarja 2007.
  45. Knjižnica Logatec
  46. Knjižnica Medvode
  47. Cankarjeva knjižnica Vrhnika
  48. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
  49. Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva
  50. Splošna knjižnica Ljutomer
  51. Ljudska univerza / Občinska knjižnica Gornja Radgona
  52. Mariborska knjižnica
  53. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2015. Pridobljeno 22. avgusta 2013.