Solčava

naselje v Sloveniji

Solčava je razpotegnjeno predalpsko naselje vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, v Zgornji Savinjski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.

Solčava
Solcava Slovenia 2.jpg
Solčava se nahaja v Slovenija
Solčava
Solčava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°25′12.45″N 14°41′30.52″E / 46.4201250°N 14.6918111°E / 46.4201250; 14.6918111Koordinati: 46°25′12.45″N 14°41′30.52″E / 46.4201250°N 14.6918111°E / 46.4201250; 14.6918111
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSolčava
Površina
 • Skupno12,1 km2
Nadm. višina
643,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno201
 • Gostota17 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Solčava - Vaško jedro
LegaObčina Solčava
RKD št.27098 (opis enote)[2]

OpisUredi

Naselje se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja reke Savinje s potokom Klobašo. Nad Solčavo se dviga gora Raduha (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami.

ZgodovinaUredi

 
Solčava na Kaiserjevi litografiji (1830)
 
Solčava na razglednici iz 1909

Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori Olševi (1849 m) in v znani jami Potočki zijalki, kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s koroške strani.[3]

Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot silva Sulzpach (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V urbarju Gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki oglejskih patriarhov so bili kasnejši lastniki Solčave Celjski grofje in po letu 1456 Habsburžani. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar Friderik podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni Ljubljanski škofiji.[4]

Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz Luč leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na Koroško. Solčava je bila med drugo svetovno vojno, leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi mnoge samotne kmetije v okolici.[5]

ZnamenitostiUredi

Zanimiva arhitekturna posebnost je župnijska cerkev Marije Snežne, zgrajena v gotskem slogu med letoma 1461 in 1685, zvonik je iz leta 1710. V njej sta znani gotski kip Marije z detetom iz 13. stoletja in baročni križev pot.

Pri obnovljeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska tisa, drugo največje tovrstno drevo v Sloveniji.

Cestne povezaveUredi

Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje.

Cestni dostop do Solčave je iz širše Slovenije urejen po regionalni cesti preko Luč, iz Avstrijske Koroške preko Pavličevega sedla iz Bele (Vellach) ter po panoramski cesti pod Olševo iz Črne na Koroškem.

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27098". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 160. COBISS 43138304.
  4. Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 160. COBISS 43138304.
  5. Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 160. COBISS 43138304.

ViriUredi

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi