Sodražica

naselje v Sloveniji

Sodražica je urbanizirano obcestno naselje z gručastim jedrom z okoli 800 prebivalci in je središče občine Sodražica. Je na razširjenem delu doline ponikalnice Bistrice. Na jugu se boči z mešanim gozdom porasla Travna gora (913 m), severni del Velike gore, na vzhodu se naselje naslanja na Strmco (600 m), na severu pa ga obdajajo južni odrastki Slemen. Večina hiš stoji ob cesti ŽlebičNova vas na desnem bregu Bistrice, od katere se odcepita cesti proti Svetemu Gregorju in Loškemu potoku. Novi del naselja imenovan na Pesek se širi proti zahodu ob cesti proti Jelovcu.

Sodražica
Sodražica se nahaja v Slovenija
Sodražica
Sodražica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′41.79″N 14°38′10.68″E / 45.7616083°N 14.6363000°E / 45.7616083; 14.6363000Koordinati: 45°45′41.79″N 14°38′10.68″E / 45.7616083°N 14.6363000°E / 45.7616083; 14.6363000
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaSodražica
Površina
 • Skupno10,0 km2
Nadm. višina
538 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno803
 • Gostota80 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1317 Sodražica
Zemljevidi

V pol kilometra oddaljenem Izverju sta vodno zajetje in zbiralnik. Tam deluje tudi smučišče. V okolici naselja prevladujejo travniki.

Zgodovina uredi

Kraj se prvič omenja leta 1220, šola deluje od leta 1811, župnija pa od leta 1862. Prometna lega v smeri proti Blokam in Trstu ji je dajala velik pomen. Leta 1865 je postala trg, kar je bila tudi posledica dejstva, da je postala središče suhe robe. Imela je številne sejme, od srede 18. stoletja tudi tedenski tržni dan. Odprtje kočevske železniške proge leta 1893 je njen pomen zmanjšalo. Med 2. svetovno vojno je bilo naselje močno poškodovano.

Sakralna dediščina uredi

V jedru stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz leta 1745. Leta 1863 prenovljena in leta 1927 povečana po načrtih arhitekta Horvata. Glavni krilni oltar iz leta 1929 je delo Ivana Vurnika. Barvna okna v prezbiteriju si je zamislil Stane Kregar, v ladji pa Tomaž Perko. Baročne orgle, pozitiv, izdelek Janeza Fallerja iz konca 17. stoletja, ki je bil prenešen iz depoja Narodnega muzeja v Ljubljani, je predelal Brane Košir. Zvon iz leta 1877 je vlil Albert Samassa.

Na Strmci stoji cerkev žalostne Matere božje.

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi